Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco na dvorišču sv. Damaza v Vatikanu namenil kontemplativni drži, ki je pomembna pri skrbi za skupen dom, poroča Radio Vatikan. Ko premišljujemo o drugih in stvarstvu, je pojasnil papež, v njih ne vidimo zgolj koristi, temveč Božjo navzočnost, zato oseba, ki premišljuje, postane varuh in skrbnik okolja.

Papež je zbrane vernike med katehezo povabil k premišljevanju o stvarstvu. Vsaka stvaritev namreč na svoj način odseva neskončno Božjo modrost in dobroto, toda ljudje brez kontemplacije začnemo pretirano povzdigovati vlogo človeka in ga postavljamo za absolutnega gospodarja vseh drugih ustvarjenih bitij. Sveti oče je pozval k obnovitvi kontemplativne razsežnosti, ki nas vodi v držo skrbi za skupen dom, kajti vsakdo izmed nas lahko postane varuh skupnega doma, ki slavi Boga zaradi njegovih stvaritev, jih motri in varuje. To je pravzaprav naša dolžnost.

Kateheza o skrbi za skupen dom in kontemplativni drži

Če si želimo izhoda iz epidemije, moramo po papeževih besedah skrbeti in poskrbeti drug za drugega. Podpirati moramo tiste, ki skrbijo za najslabotnejše, bolne in ostarele. Slednjih ne smemo puščati ob strani ostarele in jih zavreči, kajti ostareli opravljajo bistveno vlogo v današnji družbi, čeprav pogosto niso deležni priznanja in povračila, ki si ju zaslužijo. Skrbeti za druge je zlato pravilo našega človeškega bitja in s sabo prinaša zdravje in upanje, skrbeti za bolnega ali človeka, ki je odrinjen na stran, pa je človeško in tudi krščansko bogastvo, je pojasnil papež.

To skrb moramo nameniti tudi našemu skupnemu domu, zemlji in vsakemu ustvarjenemu bitju. Skupni dom bomo znali ceniti takrat, ko bomo začeli o njem premišljevati, saj se bomo takrat zavedli njegove lepote in vrednosti.

Pomembno je, da obnovimo kontemplativno razsežnost, da na zemljo, na stvarstvo gledamo kot dar in ne kot stvar, ki jo izkoriščamo v svojo korist, saj pri tem odkrijemo notranjo vrednost stvari, ki jim je dodeljena od Boga. Če bomo sami sebe prepoznali kot del stvarstva, bomo postali protagonisti in ne zgolj opazovalci brezoblične stvarnosti, ki jo trenutno zgolj izkoriščamo. Čutili se bomo del te lepote, poklicani, da zanjo skrbimo in jo varujemo.

Kontemplacija in skrb sta drži, ki kažeta pot, da kot človeška bitja popravimo in uravnotežimo svoj odnos s stvarstvom. Uničevanje in izkoriščanje stvarstva v svojo korist pa bomo drago plačali. Varujmo dediščino, ki nam jo je zaupal Bog, da jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.


Foto: Vatican Media