Filmsko romanje na Kurešček
Filmsko romanje na Kurešček
V Studiu Siposh za nedeljo ob 20. uri napovedujejo spletno premiero filma Kraljica miru o svetišču na Kureščku. FOTO: Studio Siposh
Režiser David Sipoš s sodelavci v letošnjem letu, ko epidemija preprečuje druženje po dvoranah, napoveduje že drugo spletno premiero: po filmu Tihi večeri o pisatelju in duhovniku F. K. Mešku, ki je bila 25. oktobra sploh prva spletna premiera slovenskega filma in si ga je z domačega kavča ogledalo več kot 10 tisoč gledalcev, za nedeljo, 27. decembra, ob 20. uri napovedujejo film Kraljica miru, dobre pol ure dolg igrano-dokumentarni film o svetišču Kraljice Miru na Kureščku. »Kraljica miru s Kureščka je zgodba o pozabljenem kraju in najdeni veri. Filmska pripoved, ki nam odstira delček človeškega življenja naše božje matere Marije in njene prisotnosti v naših življenjih, tukaj in danes,« pravi režiser filma David Sipoš. Povezava do filma bo v nedeljo zvečer tudi TUKAJ, prav tako bomo film tedaj predvajali tudi na Družinini spletni strani.
Režiserja Davida Sipoša smo za pogovor ujeli med zadnjimi pripravami na nedeljsko projekcijo.
David, kako je prišlo do filma o Kureščku? Kdo je »pobudnik«?
Film je začel nastajati že pred leti, ko smo snemali film o Božjem služabniku škofu Antonu Vovku Goreči škof, premiera je bila 2017. Škof Vovk je bil na poseben način povezan s Kureščkom, je pa ta prehod od Gorečega škofa do Kraljice miru – čeprav sta vmes nastala še dva filma, o blaženem Grozdetu in pisatelju in duhovniku Mešku – seveda kar velik projekt. Sicer pa se je v imenu svetišča Kraljice miru Kurešček s pobudo za film na naju z Vidom Planincem obrnila Lidija Sušnik, posvečena sestra, ki že dlje časa spremlja delo našega filmskega studia.
Je film bolj zgodovinski ali pričevanjski pogled na Kurešček?
Filmska zgodba Kraljica miru je bila kar trd oreh. Kurešček ima tudi kot hrib dolgo zgodovino, na hribu je bila cerkvica že v času turških vpadov. Priljubljeno svetišče je bila cerkev do druge svetovne vojne, po njej pa je, tudi zaradi vojnih poškodb, začela razpadati – a to je le en del zgodovine. Drugi del pa je povezan z očetom Francetom Špeličem. Ta je v Medjugorju od Marije dobil navodilo, naj obnovi cerkev na zapuščenem in pozabljenem kraju. Na njegovo pobudo se je cerkev na Kureščku v začetku devetdesetih ponovno obnovila. Zanimiva pa je tudi osebna zgodba očeta Špeliča: bil je v partiji, iz nje izstopil in s tem »žrtvoval« svojo dobrobit, tudi v finančnem smislu, saj se je po izstopu moral boriti za preživetje – tudi preko njegove zgodbe je zgodba zadnjih desetletij Kureščka zanimiva.
Vendar vi niste ostali pri filmski upodobitvi zgodovini svetišča?
Nikakor ne! S filmsko zgodbo smo šli veliko širše, spraševali smo se, od kod ime Kraljica miru, njena zgodba pa je stara več kot dva tisoč let. Marija se v zgodovini odrešenja vidneje pojavi z rojstvom Jezusa Kristusa, tako smo z igranim delom filma posegli tudi v svetopisemsko pripoved o Jezusovem rojstvu. Sveta družina po rojstvu Odrešenika v Betlehemu zbeži v Egipt in se pozneje spet vrne domov. Podobno kot na Kureščku: Marija je po drugi svetovni vojni zapustila ta kraj, seveda simbolično s kipom, in se ob obnovi svetišča vanj vrnila. Z vrnitvijo Marijine podobe pa je obnovljena cerkev doživela razcvet.
KRALJICA MIRU (Kurešček) - prizor iz filma from Studio Siposh on Vimeo.
Je izpostavljena zgodba očeta Špeliča?
Življenjske zgodbe očeta Špeliča v filmu nismo izpostavljali, prvič zato, ker njegova zgodba kliče po svojem filmu, po drugi strani pa je umrl pred osmimi leti, torej ga nismo mogli posneti. Uporabili pa smo nekaj posnetkov iz filma Vrnil se bom k Očetu režiserke Vande Brvar, ravno toliko, da ga vidimo v živo. Seveda pa je njegova zgodba v filmu prikazana skozi pričevanja intervjujancev, ki so se z njim srečevali, z njim živeli. S svojo osebno zgodovino je oče Špelič pustil močan pečat na tem kraju; na nek način pa je film prek njegove zgodbe tudi zgodovinski pogled v našo slovensko zgodovino.
Film je torej preplet igranega in dokumentarnega dela?
Tako je. Igrani del prikazuje Marijino pot: rojstvo, sveto družino, pot preprostega dekleta, ki rodi Odrešenika, ter pot, ki jo vedno znova odkrivamo - k Mariji, naši materi. V dokumentarnem delu pa se srečamo s pričevalci, ki v svoji pristnosti posredujejo njim lastne izkušnje, med drugim Špeličeva gospodinja Anka Oblak, pa salezijanec Anton Košir, ki je bil dolga leta župnik na Igu in iz prve roke pove, kako je cerkev v ruševinah čakala na obnovo in kakšen zagon za obnovo je dal oče Špelič. V glavnem, vsi pričevalci so povezani s Kureščkom in Marijo – ali so tam kaj posebnega doživeli, se srečali z očetom Špeličem ali preprosto radi romajo, ker pri Mariji najdejo mir.
David Sipoš: Film bo ta večer, v to verjamem, na Kurešček pripeljal množico romarjev. FOTO: Studio Siposh
Je večina filma posneta na Kureščku?
Zanimivo vprašanje. Na Kureščku smo res veliko snemali, pa vendar je film kraljica miru zanimiv tudi zato, ker se nismo »zataknili« na tem kraju, ampak nas je Marijina zgodba popeljala na različne konce Slovenije. Na primer, »slovensko Palestino« smo snemali na Primorskem. Pa tudi zgodba očeta Špeliča je vezana na različne kraje, na Kureščku je živel samo v času, ko je gradil cerkev. Pravzaprav s filmsko zgodbo prepotujemo pol sveta, vse pa smo posneli v Sloveniji. Je pa v filmu Kurešček cilj našega romanja, kamor pridemo in doživimo mir.
To bo že druga spletna premiera. Bo podobno kot oktobra Tihi večeri?
Res bo že druga spletna premiera, ki pa bo nekoliko drugačna od prve. Pravzaprav bo filmski večer kot romanje: pred filmsko projekcijo bo pogovor o nastajanju filma, po projekciji pa slavilna molitev. In ker Slovenci radi romamo, verjamem, da bodo tisoči Slovencev v nedeljo zvečer poromali z nami na Kurešček. Film bo ta večer, v to verjamem, na Kurešček pripeljal množico romarjev.
Režiser David Sipoš s sodelavci letos napoveduje že drugo spletno premiero. FOTO: Studio Siposh
_ _ _
SORODNE VSEBINE:
"Stojmo trdno kakor hrast na poljani" (A. Vovk)
Kaplja na vedru (VIDEO)
Srce se ne boji
V nedeljo spletna premiera filma o Mešku
