Džamija s 40-metrskim minaretom bo sprejela okoli 1400 vernikov. Foto: Wikipedija

Islamska skupnost v Sloveniji je v ponedeljek, 3. februarja, javnosti predstavila muslimanski kulturni center z džamijo, ki leži med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani. Uporabljati ga bodo začeli čez teden dni, uradno odprtje pa bo junija.

Džamija s 40-metrskim minaretom bo sprejela okoli 1400 vernikov. V kleti objekta so parkirišče, telovadnica, restavracija in predavalnica. V pritličju so umivalnica, namenjena obrednemu umivanju pred molitvijo, ter izobraževalni, upravni in stanovanjski objekti.

Po besedah muftija Nedžada Grabusa center pomeni prelomnico za muslimane v Sloveniji, saj bodo z njim končno dobili lastne prostore za molitev in dejavnosti, med katerimi izpostavlja predvsem kulturno-izobraževalne.

S klicanjem k molitvi nočejo vznemirjati slovenske javnosti

V džamiji bodo molitve potekale petkrat na dan, ob večjih praznikih, ko pričakujejo večje število ljudi, tudi na platoju pred njo. K molitvi bodo po zgledu džamij iz tujine vabili tudi z zvočniki, a bo vse skupaj omejeno na osrednji plato centra. »Trudili se bomo namreč, da ne vznemirjamo slovenske javnosti,« je dejal Grabus.

Džamijo si bo mogoče ogledati, ko v njej ne bo molitev, na začetku brezplačno, pozneje bi lahko po zgledu pomembnejših cerkvenih objektov zaračunavali vstopnino. Telovadnico, restavracijo in parkirišče bodo najverjetneje oddali v komercialni najem, saj po besedah Grabusa vzdrževanje celotnega kompleksa ne bo poceni.

Tradicionalno in sodobno

Zasnovali so bo v arhitekturnem biroju Bevk Perović. Pri tem so se naslonili na tradicionalne prvine islamske arhitekture in iskali povezave s sodobno arhitekturo. V džamiji je glavni element velika kupola iz modrega blaga, obešena pod strop.

Na eni strani se povezuje s tradicionalnimi kupolami džamij, denimo Modre mošeje v Carigradu, sodobna pa je njena lahkost, saj gre za lahko jekleno konstrukcijo, prek katere je napeto blago. V notranjosti džamije je pomemben element tudi lestenec, tu pa sta še minber, neke vrste prižnica, in mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki.

Največ denarja prispeval Katar

Do zdaj je celoten projekt stal okoli 34 milijonov evrov, ko bo povsem dokončan, bo njegova cena malce narasla. Okoli 28 milijonov evrov za gradnjo so dobili od donatorjev iz Katarja, dva milijona od drugih držav, štiri milijone pa so zbrali muslimanski verniki v Sloveniji, ki jih je okoli 80.000.

Predstavnik podjetja Elea iC, ki je opravljalo nadzor nad gradnjo, Jurij Rihar je povedal, da je celoten projekt izpeljan v skladu s predpisi. Zahteval je veliko usklajevanj med naročnikom in izvajalci, o gradnji pa so tudi redno poročali donatorjem v Katarju.

Povzeto po STA