Bojni spopad Krakovski gozd. VIR: Fototeka Vojaškega muzeja Slovenske vojske



Dolenjski pokrajini TO, na čelu katere je bil 2. pokrajinski štab TO (2. PŠTO) s sedežem v Novem mestu, je poveljeval general Albin Gutman. Geografsko je obsegala območje JV Slovenije, Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevske. To je bilo hkrati tudi območje takratnih občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Po naravnogeografski regionalizaciji je območje obsegalo del Kočevsko-Ribniškega hribovja, Kočevsko-Ribniško dolino, slovenski del gornje Kolpske doline s Čabranko, del Suhe krajine in dolenjskega podolja, Mirnsko dolino in del senovskega podolja, novomeško pokrajino in Krško kotlino, del Bizeljskega, slovenski del Gorjancev in Belo krajino. Preko tega dela Slovenije so takrat in še danes potekajo štiri pomembne prometne poti: Zagreb–Brežice–Novo mesto–Ljubljana; Karlovec–Metlika–Novo mesto–Ljubljana; Zagreb–Krško–Celje in Delnice–Kočevje–Ljubljana. Prav preko prvih dveh so prodirale kolone oklepnikov JLA na ozemlje Slovenije. Večina bojnih udejstvovanj enot JLA pa so izvajale enote iz sosednje Hrvaške.

Bojni spopad Krakovski gozd

Krakovski gozd je močvirnato območje, prepleteno s številnimi kanali, hitra cesta Ljubljana–Zagreb, ki je potekala skozenj, pa je bila zgrajena na nasipu. Območje ni naseljeno in s tem je bila zmanjšana možnost civilnih žrtev. TO je cestno barikado sestavila iz miniranih tovornih vozil. Preglednost s ceste je bila zaradi visokega rastja nizka, ob tem pa je hkrati gozd pripadnike TO varoval pred streli in maskiral njihove premike. V Krakovskem gozdu so bile enote TO razporejene v globino in ob cesti in to v smeri ceste M–1 proti Ljubljani. Enote so bile oborožene z lahkim osebnim orožjem ter z dvema netrzajnima topovoma, dvema ročnima metalcema M-57 in šestimi kosi ročnega protioklepnega orožja armbrust. Enote so bile psihofizično izmučene, a že z ogromno bojnimi izkušnjami iz predhodnih spopadov.


Avtor prispevka je polkovnik Slovenske vojske, prof. dr. Tomaž Kladnik. FOTO: VSO


Prav izkušnja boja na Medvedjeku je diktirala tudi priprave na spopad v Krakovskem gozdu. Za morebitni napad iz zraka je bil pripravljen hitri izmik z območja z avtomobili in avtobusi. Ob prihodu kolone JLA je ta takoj prišla v stik s pripadniki TO. Sočasno s pogajanji o predaji enote JLA pa so potekale tudi priprave enot TO na napad. Območje so ves dan preletavala letala in helikopterji JVL, prav zaradi nevarnosti zračnega napada so se enote TO dvakrat umaknile na rezervne položaje. Po usklajevanjih med Republiško koordinacijo, RŠTO, koordinacijsko podskupino ter 2. PŠTO so se ob 23. uri odločili za jutranji napad na kolono. V noči na 2. julij je položaj pri barikadi preveril tudi poveljnik 2. PŠTO Gutman in s poveljnikom enote Teropšičem sta se dogovorila o podrobnostih napada na kolono JLA.

Silovit napad

Ker se enota JLA kljub pozivom ni predala, je bil ob 5.15 izstreljen rafal kot dogovorjeni znak za začetek napada. Enote TO ob barikadi so silovito napadle iz vseh orožij. S protizračnimi topovi so odgovorili tudi oklepniki JLA. Najbolj so bili na udaru oklepniki spredaj ob barikadi, ki so bili v neposredni bližini netrzajnih topov. Granate iz netrzajnih topov pa niso imele velikega učinka. Po desetih do petnajstih minutah so se enote TO umaknile na rezervne položaje, 50 m nazaj v globino. V tem spopadu sta bila ranjena dva pripadnika TO. V ponovljenem napadu skupine TO je ta izstrelila še nekaj tromblonskih min ter z armbrustom poškodovala še dva oklepnika. V boju je imela JLA najmanj 4 mrtve in 13 ranjenih ter 5 različno poškodovanih oklepnikov. Ranjence je oskrbela in odpeljala ekipa zdravnikov iz Zdravstvenega doma Krško, ki so prispeli na prizorišče takoj po spopadu. Kolona preostalih oklepnikov pa je odšla nazaj po cesti v smeri Drnovega, a je tam naletela na zaporo. Enote TO so se po napadu taktično umaknile iz Krakovskega gozda na različne lokacije po Posavju, kjer so nato opazovale napad letal JVL (jastrebi) na barikado. Enota JLA, ki je ostala zajeta v barikadi, je le to poskušala razminirati in odstraniti, vendar je po ne­uspešnem poskusu zapustila tehniko ter se poskušala peš prebiti čez Gorjance proti Hrvaški.
_ _ _

IZ CIKLUSA VOJNA ZA OBRAMBO SLOVENSKE SUVERENOSTI PREBERITE ŠE:

1. del: Oblikovanje oboroženih sil demokratične Slovenije

2. del: Priprave na vojno