Po izsledkih poročila Evropske komisije se je pričakovana življenjska doba v zadnjih 50 letih podaljšala za okoli 10 let. FOTO: Tatjana Splichal



Slovenija in Evropa se soočata s hitrim staranjem prebivalstva kot posledico upada števila rojstev, daljšanja življenjske dobe in izseljevanja mladih. Spremembe v starostni strukturi med drugim vplivajo na vzdržnost pokojninskega sistema, kapacitete v zdravstvu, konkurenčnost gospodarstva, nujnost vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe.

Ustrezno urejanje družinske in stanovanjske politike

Staranje prebivalstva zahteva tudi učinkovito načrtovanje politik na področjih socialnega varstva, zaposlovanja in drugod, pa tudi ustrezno urejanje družinske in stanovanjske politike, sicer trendov staranja prebivalstva ne bo mogoče ustaviti.

Pričakovana življenjska doba se daljša

Evropska komisija je konec januarja predstavila zeleno knjigo o staranju prebivalstva kot odziv na njeno poročilo o vplivu demografskih sprememb iz lanskega julija. Po izsledkih poročila se je pričakovana življenjska doba v zadnjih 50 letih podaljšala za okoli 10 let – tako za ženske kot za moške.

Spletna predstavitev zbornika

Skrb vzbujajoče demografske trende resno spremljajo tudi na Inštitutu dr. Antona Korošca (INAK), ki je lani v sodelovanju s Centrom za evropske študije Wilfried Martens (WMC) izpeljal projekt in nato izdal zbornik »Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi«, ki so ga včeraj spletno predstavili izvršni direktor WMC Tomi Huhtanen, direktor INAK Primož Jelševar in avtorji prispevkov v publikaciji.

Koncept pametnih vasi

Evropski poslanec Franc Bogovič je, kot je poročala STA, izpostavil, da bo zaradi urbanizacije sveta v prihodnosti le manjši del prebivalstva živel na podeželju. Značilne so tudi selitve iz držav z manj priložnosti v države, kjer je možnosti za zaposlitev in boljše življenje več. Po njegovem bi s konceptom pametnih vasi podeželje zmanjšalo zaostanek v digitalnem razvoju in bilo zanimivejše za mlade.



Število za delo primernih ljudi bo upadlo

Število za delo primernih ljudi v Sloveniji se bo prihodnja leta po prepričanju predsednika sveta INAK Andreja Umka precej zmanjšalo, kar bi lahko nadomestili s pomočjo pospešene tehnološke prenove gospodarstva, denimo robotizacije, veliko pozornosti pa bo treba namenjati tudi človeškim virom, je dodal.

Od šolstva do dolgotrajne oskrbe

Staranje družbe se kaže na številnih področjih od šolstva do dolgotrajne oskrbe, je opozorila državna sekretarka v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs. Na nekaj od teh problemov se bo Slovenija odzvala tudi v načrtu za okrevanje in odpornost, ki bo med razvojnimi prioritetami vključeval tudi socialno varstvo in dolgotrajno oskrbo.

Hrvaški beg možganov

Strokovna sodelavka WMC Sandra Pasarić je med demografskimi vprašanji, s katerimi se soočajo na Hrvaškem, izpostavila migracije iz države. Beg možganov vpliva na mnoga področja, izseljenci so večinoma mladi, ki jih država potrebuje doma. Celostne rešitve so nujne takoj, ne gre le za višje plače, med vzroki za izseljevanje je denimo tudi svoboda govora, je STA povzela besede Pasarićeve.

Starost, sestavni del življenjskega cikla

Predsednica Evropske zveze upokojencev (ESU) An Hermans pa je v nagovoru sodelujočim izpostavila nujnost izmenjave mnenj in izkušenj za čim boljše soočenje z demografskimi spremembami. Po njenem je treba starost razumeti kot sestavni del življenjskega cikla in ne kot nekaj izoliranega.