Notranjost cerkve sv. Kancijana v Kranju. FOTO: Andrej Naglič



Slovenska vlada je včeraj z odlokom župnijsko cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev v Kranju razglasila za kulturni spomenik državnega pomena z izjemnim kulturnim pomenom za Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, mestna prostorska dominanta in izjemna poznogotska dvoranska cerkev iz 15. stoletja, primerljiva s sočasnimi dvoranskimi cerkvami v srednji Evropi. Tipologija cerkve je vplivala tudi na gradnjo poznosrednjeveških objektov drugje po Evropi, je zapisano v odloku.

Pobudo za razglasitev cerkve za spomenik državnega pomena je podala njena lastnica Župnija Kranj. Kranjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je nato pripravila predlog za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, saj je stavba pomemben arhitekturni spomenik v srednji Evropi in ključni element vedute kranjskega srednjeveškega jedra, obenem je vplivala na tipologijo srednjeveških cerkva na Gorenjskem in širše v Sloveniji. Ministrstvo za kulturo je predlog ocenilo kot utemeljen.

»Izjemnost cerkve je, da sedanja stavba stoji na mestu zgodnjekrščanske cerkve iz 6. stoletja in predromanske iz 10. stoletja. Njena lokacija in oblika sta vplivali na shemo in razvoj okoliškega mestnega jedra. S svojim več kot 60 metrov visokim zvonikom dominira veduti Kranja in njegove okolice,« poudarja župnik župnije Kranj dr. Andrej Naglič in dodaja, da je cerkev ohranila vse značilnosti žlahtnega, evropsko pomembnega dvoranskega gotskega prostora s prizidanim prezbiterijem. »To kakovost dopolnjujejo klesani okrasi iz obdobja njene postavitve, zlasti kamniti relief Molitve na Oljski gori v luneti vhodnega portala in nagrobnik župnika Kolomana.«

Zunanjost cerkve sv. Kancijana v Kranju. FOTO: Andrej Naglič

»Arhitekturna zasnova cerkve vključuje značilni zvezdasti obok in figuralne sklepnike, kar je delo Mojstra kranjskega ladijskega oboka. Ta zasnova je bila izhodišče za postavljanje podobnih poznogotskih dvoranskih arhitektur in njihovih okrasov na Gorenjskem (Radovljica in Škofja Loka), Notranjskem in v Beneški Sloveniji vse do 16. stoletja,« razloži dr. Andrej Naglič. In še: »Stilno cerkev izhaja delno iz južnonemškega arhitekturnega okolja s konca 14. in z začetka 15. stoletja ter iz delavniške tradicije nemškega stavbenika in kiparja Petra Parlerja ter njegovih naslednikov, ki so okoli leta 1400 gradili romarsko cerkev na Ptujski Gori.«

Kakovostno v kranjski cerkvi sv. Kancijana po Nagličevih besedah izstopa gotska poslikava na ladijskem oboku, ki je delo nasledstva Žirovniškega mojstra. Izstopa tudi cerkvena oprema iz 19. in 20. stoletja, torej umetnine uglednih obrtnikov, slikarjev in vrhunskih stvariteljev (arhitekta Ivana Vurnika, kiparja Franceta Goršeta, kiparja Francesca Robba, slikarja Staneta Kregarja).

Vladni odlok predpisuje tudi režim ohranjanja cerkve sv. Kancijana, dostop javnosti in strokovne naloge varstva premičnin v zvezi z njo, kar je v pristojnosti kranjskega Gorenjskega muzeja. »Razglasitev cerkve sv. Kancijana za kulturni spomenik državnega pomena je priznanje in zahvala vsem župljanom, meščanom in dobrotnikom, ki so pomagali in sodelujejo pri skrbnem vzdrževanju te starodavne in mogočne cerkve,« je še sporočil župnik župnije Kranj dr. Andrej Naglič.