Bratstvo in zaupanje, zdravili, ki ju potrebuje svet
Bratstvo in zaupanje, zdravili, ki ju potrebuje svet
FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel člane diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. Kot poroča Radio Vatikan, je bilo izhodišče njegovega tradicionalnega govora letos epidemija koronavirusne bolezni, na katero je navezal vrsto kriz, ki jih je sprožila in poglobila na globalni ravni, od zdravstvene, okoljske in politične do antropološke. Izpostavil pa je tudi priložnosti in poudaril, da je leto 2021 čas, ki ga ne smemo zapraviti.
Po besedah svetega očeta ta čas ne bo zapravljen, »če bomo znali sodelovati z velikodušnostjo in zavzetostjo,« saj je bratstvo v tem smislu resnično zdravilo za epidemijo in mnoga zla, ki so prizadela svet. Epidemija je močno vplivala na naš življenjski slog, kakršnega smo bili vajeni, »saj je zmanjšala našo udobnost in utrjene gotovosti, postavila nas je v krizo, ko nam je pokazala obraz bolnega sveta, ne samo zaradi virusa, ampak tudi v okolju, gospodarskih in političnih procesih, še bolj pa v človeških odnosih«. Osvetlila je nevarnosti in posledice načina življenja, ki mu gospodujeta sebičnost in kultura odmetavanja, »ter nas postavila pred alternativo: nadaljevati dosedanjo pot ali pa se podati na novo«.
Zdravstvena kriza
Papež je najprej spregovoril o zdravstveni krizi. Kot je dejal, nas je epidemija postavila pred dve neizogibni razsežnosti človeškega življenja: bolezen in smrt. Obenem nas je spomnila na pravico do zdravstvene oskrbe, ki mora biti zagotovljena vsaki človeški osebi: »Nujno je, da si vsi s politično ali vodstveno odgovornostjo prizadevajo predvsem za univerzalen dostop do osnovne zdravstvene oskrbe ter spodbujajo ustvarjanje območnih zdravstvenih izdelkov in zdravstvenih struktur, ki ustrezajo stvarnim zahtevam prebivalstva.« Logika dobička po papeževih besedah ne sme voditi tako občutljivega področja, kot je zdravstvena pomoč in oskrba.
Okoljska kriza
Epidemija je pokazala, da je bolan in slaboten tudi naš planet: papež se je s tem dotaknil vprašanja okoljske krize, ki »zahteva skupne in dolgoročne rešitve« oziroma »mednarodno sodelovanje pri skrbi za naš skupen dom«. Papež upa, da bo podnebna konferenca ZN, predvidena novembra letos v Glasgowu, privedla do učinkovitega sporazuma v zvezi s pristopanjem k posledicam podnebnih sprememb.
Gospodarska in družbena kriza
Z željo po omejitvi širjenja okužb s koronavirusom so države sprejele restriktivne ukrepe v zvezi s svobodo gibanja, kar je vodilo v večmesečno zaprtje trgovskih dejavnosti in na splošno upočasnilo proizvodne dejavnosti, z resnimi posledicami za podjetja, zaposlitev ter posledično družine in celotne družbene plasti, predvsem najslabotnejše, je v nagovoru diplomatom pojasnil sveti oče. Gospodarska kriza, ki je temu sledila, je pokazala še eno nadlogo sodobnega časa: gospodarstvo, ki temelji na izkoriščanju in odmetavanju tako oseb kot naravnih virov. Ob tem pozabljamo na solidarnost in druge vrednote, ki gospodarstvu omogočajo, da služi celostnemu človeškemu razvoju.
Papež je prepričan, da je sedanja kriza dobra priložnost za vnovični premislek o odnosu med osebo in gospodarstvom. Slednje mora služiti človeku in ne obratno. Potrebujemo skupne in deljene pobude tudi na mednarodni ravni, predvsem kot podporo zaposlitve in zaščite najrevnejših plasti prebivalstva.
Frančišek je tudi v zvezi z gospodarsko krizo izpostavil konkretne probleme, kot so izkoriščanje, oderuštvo in korupcija, brezposelnost, delo na črno, prostitucija in kriminalne dejavnosti, spletni kriminal in otroška pornografija. Posebej je izpostavil humanitarno krizo, ki jo je zaprtje državnih mej zaradi epidemije na nekaterih območjih še povečalo: »Humanitarni koridorji, vpeljani v zadnjih letih, gotovo prispevajo k reševanju omenjenih problematik, ko rešujejo številna življenja, vendar domet krize vedno bolj izpostavlja, da se moramo nujno soočiti z izvorom vzrokov, ki vodijo v migracijo.«
Po papeževih besedah je treba zaščititi migrante, tudi notranje, in vse ranljive osebe, ki so prisiljene bežati pred preganjanji, nasiljem, spori in vojnami.
FOTO: Vatican Media
Politična kriza
V ospredju vsega doslej navedenega je po papeževem mnenju trenutno politična kriza, »ki že nekaj časa udarja v mnoge družbe in katere silovite posledice so prišle na površje med epidemijo«. Izziv našega trenutka je ohranjanje žive demokratične stvarnosti v vseh državah, malih ali velikih, gospodarsko naprednih ali v razvoju.
Papež je v nadaljevanju spregovoril o demokraciji, ki sloni na vzajemnem spoštovanju, na možnosti, da vsi prispevajo k blaginji družbe, in upoštevanju, da različna mnenja ne spodkopavajo moči in varnosti držav, ampak vzajemno bogatijo in omogočajo iskanje ustreznejših rešitev za obstoječe probleme. Demokratični proces zahteva pot vključujočega, mirnega, konstruktivnega in spoštljivega dialoga med vsemi dejavniki civilne družbe v vsakem mestu in državi.
Frančišek je predstavnike vlad z vsega sveta spodbudil, naj si prizadevajo za izpustitev predsednice mjanmarske vlade Aung San Suu Kyi, ki se je po nedavnem državnem udaru znova znašla v zaporu.
Antropološka kriza
Papež je nagovor diplomatskemu zboru sklenil z razmišljanjem o še eni krizi, ki je med vsemi morda največja: krizi človeških odnosov, ki je izraz splošne antropološke krize in ki se nanaša na razumevanje človeške osebe in njenega presežnega dostojanstva. Pojasnil je, kako je epidemija pokazala potrebo vsakega posameznika po človeških odnosih, pri tem pa posebej spomnil na učence in študente, ki ne morejo redno obiskovati šole ali univerze.
Naraščanje učenja na daljavo je privedlo do večje odvisnosti otrok in najstnikov od interneta in na splošno od virtualnih oblik komunikacije, zaradi česar so tudi bolj ranljivi in izpostavljeni spletnemu kriminalu. Po papeževih besedah smo priče »vzgojni katastrofi«, pred katero zaradi dobrega prihodnjih generacij in celotne družbe ne moremo ostati nedejavni.
Dolga obdobja omejenega gibanja pa so po drugi strani omogočila, da so ljudje več časa preživeli z družino. Za mnoge je to bil pomemben trenutek, ko so znova odkrili odnose z bližnjimi ter dragoceno vrednoto zakonske zveze in družine, žal pa, ugotavlja sveti oče, je na površje izbruhnil tudi problem domačega nasilja.