Ob 100-letnici Univerze v Ljubljani je Akademija za glasbo, ki slavi 80 let, izdala prepis partiture Beethovnove šeste simfonije s skladateljevimi lastnoročnimi popravki, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Nastal je "izjemno lep izdelek, ki ga bomo lahko kazali po svetu", je na predstavitvi povedal dekan akademije Marko Vatovec. (več v tiskani številki Družine)

V Viteški dvorani Križank so izdajo predstavili: dekan Akademije za glasbo prof. Marko Vatovec, ravnatelj NUK Viljem Leban, glavni urednik Založbe Univerze na Primorskem dr. Jonatan Vinkler (foto: Ksenja Hočevar)

Beethovem je v Ljubljani pustil močan pečat
Letos mineva 200 let, odkar je Ludwig van Beethoven, eden največjih skladateljev in ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini glasbe, pustil svoj osebni pečat tudi v Ljubljani. V odgovoru Filharmonični družbi na imenovanje za častnega člana je obljubil, da bo v Ljubljano v znak hvaležnosti poslal "eno svoje, še neobjavljeno delo". Iskanje skrivnostnega dela že vrsto let buri duhove in znanstvene razprave. V arhivu Filharmonične družbe se je ohranil rokopis partiture Beethovnove Šeste simfonije z njegovimi lastnoročnimi pripisi, ki je danes shranjen med zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. V počastitev obletnice dogodka je v sodelovanju Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Založbe Univerze na Primorskem in Narodne in univerzitetne knjižnice izšla znanstveno-kritična izdaja Beethovnove Pastoralne simfonije. V petek, 18. oktobra, so v Viteški dvorani Križank izdajo predstavili: dekan Akademije za glasbo prof. Marko Vatovec, ravnatelj NUK Viljem Leban, glavni urednik Založbe Univerze na Primorskem dr. Jonatan Vinkler ter avtorji strokovnih prispevkov dr. Jernej Weiss, dr. Alenka Bagarič in prof. Uroš Lajovic. Dogodek je prek posnetka pospremila Bethovnove glasbena podlaga v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo, na ogled je bil tudi izvirni dokument s skladateljevim rokopisnim pečatom,



Ivan Florjanc: Ljubljančani so želeli na oseben način zapečatiti trdnejšo vez s skladateljem"
»Ludwig van Beethoven je v pismu z dne 4. maja 1819 stopil v osebni stik z Ljubljano in z njenim bogatim glasbenim življenjem s starodavno tradicijo, ki sega globoko v srednji vek. Toplo se je zahvalil za diplomo ob izvolitvi v častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani, ki so mu jo izročili 15. marca istega leta na Dunaju kot takrat najslavnejšemu živečemu skladatelju. Njegova dela so bila v Ljubljani že do tedaj izvajana s skoraj podobno vnemo kot v skladateljevem domačem mestu Dunaju. V ospredju torej ni bilo laskanje skladateljskemu imenu, ki bi si ga Ljubljančani želeli imeti kot trofejo v naboru drugih do tedaj v častni knjigi družbe zbranih zvenečih imen, marveč so želeli na oseben način zapečatiti trdnejšo vez s skladateljem in – predvsem pa – z njegovo slogovno smerjo v glasbi, ki ji je Beethoven tedaj nakazoval smer,« je v predgovoru knjižne izdaje zapisal Ivan Florjanc. »V takšen okvir se je v Ljubljani umestila tudi Beethovnova Šesta simfonija v F-duru opus 68 – "Pastoralna".«


O izdaji so spregovorili tudi avtorji strokovnih prispevkov: dr. Jernej Weiss, dr. Alenka Bagarič in prof. Uroš Lajovic. Slednji je dejal, da je Pastoralna Simfonija zagotovo tisto delo, ki ga je v pismu omenjal Beethoven. »Drugače v Ljubljano ne bi mogla priti. To ni bila roba, ki bi jo človek kar tako podarjal. «

Sodelovanje treh kulturnih ustanov
Pismo skoraj pol stoletja ni bilo deležno nobene pozornosti, dokler ni nanj opozoril ljubljanski zdravnik in kronist družbe Friedrich Keesbacher. Nato je vrsto let zavzemalo častno mesto v arhivu, dokler ga niso po vojni skupaj z drugimi zakladi prodali v Švico, od koder je nazadnje prispelo v Beethovnov arhiv v Bonnu. Skupaj s prepisom partiture Simfonije št. 6 s skladateljevimi lastnoročnimi pripisi, ki ga hrani NUK (skladatelj je na naslovnico z rdečo dopisal naslov 'Sinfonia pastorale' ter dodal še približno deset popravkov s svinčnikom v 2. in 5. stavku) tvori edinstven dokaz o transnacionalnem značaju evropske kulture in umeščenosti Ljubljane na glasbeni zemljevid Evrope. Znanstvenokritična izdaja Beethovnove Šeste simfonije je nastala v istem duhu povezovanja, izmenjave znanja in idej, kot je botroval podelitvi častnega članstva znamenitemu skladatelju in celotni epizodi, ki je sledila. Je plod znanstvenoraziskovalnega kot tudi organizacijskega sodelovanja treh različnih, a komplementarnih ustanov – Akademije za glasbo UL, Založbe Univerze na Primorskem ter Narodne in univerzitetne knjižnice.