Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Aškerčevo priznanje Mariji Čipić Rehar

Za vas piše:
I. Ž.
Objava: 17. 10. 2018 / 08:08
Oznake: Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.10.2018 / 12:31
Ustavi predvajanje Nalaganje

Aškerčevo priznanje Mariji Čipić Rehar

Arhivsko društvo Slovenije je podelilo Aškerčevo priznanje za leto 2018 Mariji Čipić Rehar.

Marija Čipić Rehar, foto: Tina Arh

Arhivsko društvo Slovenije je podelilo Aškerčevo priznanje za leto 2018 Mariji Čipić Rehar, ki je od aprila 2004 arhivistka v Nadškofijskem arhivu Ljubljana.

Arhivsko društvo Slovenije je v sredo, 17. oktobra, podelilo Aškerčevo nagrado in Aškerčevi priznanji za obdobje 2017–2018, ki jih bienalno podeljuje za posebne dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Aškerčevo nagrado za življenjsko delo je prejel Ivan Nemanič, Aškerčevi priznanji pa mag. Marija Čipić Rehar in dr. Dejan Zadravec.

Priznanja so poimenovali po Antonu Aškercu

Arhivisti so svoje stanovske nagrade in priznanja poimenovali po Antonu Aškercu, ki je bolj poznam kot pesnik, a ima posebno mesto tudi v zgodovini slovenske arhivistike. Opravljal je naloge prvega ljubljanskega mestnega arhivarja in že pred 120 leti pri svojem delu upošteval nekatera še danes temeljna arhivska načela, zaradi česar ga štejejo za utemeljitelja slovenske arhivistike.

Aškerčeva nagrada je zamišljena kot nagrada za izjemne prispevke k razvoju arhivske stroke v daljšem časovnem razdobju, priznanje pa za dosežke v tekočem dveletnem obdobju. Arhivsko društvo Slovenije nagrado in priznanje podeljuje od leta 2002 ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobra.

Marija Čipić Rehar

Aškerčevo priznanje je torej dobila tudi mag. Marija Čipić Rehar in sicer za pripravo kakovostnih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in objavo arhivskega gradiva v dveh zvezkih regest listin Nadškofijskega arhiva Ljubljana.

Marija Čipić Rehar je leta 2001 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz zgodovine ter iz etnologije in kulturne antropologije, leta 2004 je na isti fakulteti magistrirala. Od aprila 2004 je arhivistka v Nadškofijskem arhivu Ljubljana.


Foto: Tina Arh

V zadnjem obdobju se je posvetila objavi regest zbirke listin. Sad njenega skrbnega in natančnega dela sta recenzirana zvezka regest listin: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015 in Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II.: Brevi, župnije, uršulinke, prepisi listin.

Obdelala, popisala in napisala je regeste za 2.012 listin

V obeh zvezkih je strokovno obdelala, popisala in napisala regeste za 2.012 listin. S tem v vseh pogledih vzornim delom je tudi med raziskovalci dolgo zapostavljena, vendar vsebinsko izjemno dragocena Zbirka listin Nadškofijskega arhiva v Ljubljani postala dostopnejša širši strokovni in znanstveni javnosti.

Objavo regest v klasični obliki, z opisom listine in navedki o objavah, dopolnjujeta dragocena osebni in krajevni indeks, ki bistveno olajšata iskanje želenih podatkov.

Prav tako imata oba zvezka druge vsebine, ki v tovrstnih delih ne smejo manjkati: uvod z opisom tipov in vsebine predstavljenih listin, njihovega materiala oziroma pisne podlage in pečatov, metodološka pojasnila k popisu listin, seznam okrajšav, seznam virov in literature ter povzetek v angleščini. Oba zvezka krasijo še reprodukcije zanimivejših listin.

Tihi skrbniki preteklosti

»Arhivisti smo tihi skrbniki naše preteklosti, saj v arhivih skrbno zbiramo pisno dokumentacijo, ki nastaja vsepovsod po Sloveniji,« je za Družino dejala ob prejemu priznanja. »Gradivo razvrstimo in popišemo tako, da je čim bolj smiselno urejeno in na voljo vsem, ki raziskujejo in iščejo informacije o preteklosti. Pisno dediščino, ki priča o življenju in delu naših prednikov tako ohranjamo za naše zanamce.«

Aškerčevo priznanje za pripravo regestov (kratke vsebine) listin izdano v dveh knjigah, ki obsegata listine od 16. stoletja dalje, jemlje kot velik poklon arhivistom, ki se ukvarjajo s starejšim gradivom. »Listine pisane v različnih obdobjih v težko berljivih pisavah zahtevajo veliko potrpežljivosti in natančnosti pri razbiranju vsebine napisane v stari nemščini ali cerkveni latinščini. Poleg tega pa je to tudi priznanje našemu Nadškofijskemu arhivu v Ljubljani, da delamo štirje arhivisti dobro in kakovostno, pri čemer gre glavna zahvala našemu vodji dr. Francetu Dolinarju.«

Knjiga o Cerkev in oblasti na Primorskem v letih 1945–1953

Marija Čipić Rehar je leta 2007 pri založbi Družina izdala knjigo Cerkev in oblast na Primorskem v letih 1945–1953, s čimer je bila zapolnjena pomembna vrzel v našem vedenju o razmerah na Primorskem neposredno po drugi svetovni vojni.


Marija Čipić Rehar med predstavitvijo knjige Cerkev in oblast na Primorskem v letih 1945–1953 na Družini. Foto: Ivo Žajdela

Takrat je za Družino dejala, da je povojna komunistična oblast hotela slovenske duhovnike razdeliti na oblasti naklonjene in nenaklonjene ter s tem vnesti razdor v slovensko Cerkev.

»V ta namen je s pomočjo primorskih duhovnikov ustanovila duhovniško društvo. Celotno delovanje in dogajanje v društvu je bilo diktirano s strani oblasti, ki pa je počasi ugotovila, da društvo ni doseglo svojega namena. Duhovniki so se pod prisilo vključili v društvo, vendar pa so se aktivnosti v društvu vse bolj izogibali. Slovenske duhovščine tako oblast ni uspela razdeliti, s čimer je potem tudi društvo z leti počasi izgubljalo na pomenu.«





Kupi v trgovini

Novo
1945: Dnevnik mojega križevega pota
Zgodovina
29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh