Somaševanje je vodil škof dr. Jurij Bizjak.

V nedeljo, 11. novembra, so v Hrenovicah pri Postojni zaključili jubilejno leto, praznovanje 700-letnice župnije. Somaševanje je vodil škof dr. Jurij Bizjak.

Prva listina v kateri se omenja župnija Hrenovice je iz leta 1318. Sicer se Hrenovice prvič omenjajo leta 1272, takrat je med župniki tržaške škofije, ki so morali oddati prispevek za križarske pohode, naveden tudi hrenoviški župnik, poleg njega pa tudi župnik v Slavini. Kot je ugotovil dr. Janez Höfler, je župnija veliko starejša in je bila verjetno ustanovljena kot pražupnija že v drugi polovici 10. stoletja.

Obseg župnije se je zmanjšal

Župnijska cerkev sv. Martina

Obsežna hrenoviška župnija je prvotno obsegala veliko večje območje, kot ga danes. Valvasor je naštel 28 podružnic. Leta 1765, ko je bila pozidana cerkev sv. Jošta v Landolu, je bilo v župniji kar 33 cerkva. V nekaterih večjih vaseh, ki so imele svoje cerkve, so pozneje nastale kaplanije (ekspoziture).

Hrenoviški župnik Andreja Semena je leta 1784 postal dekan za to območje. Sedež dekanije je bil v Hrenovicah do leta 1832, leta 1844 pa je bil prenesen v Postojno. Papež Pij VIII. je leta 1830 večji del hrenoviške župnije izvzel iz tržaške škofije in jo dodelil ljubljanski škofiji.

Konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja se je obseg velike hrenoviške župnije zmanjšal, tako da so nekatere vasi pridružili sosednjim župnijam. Leta 1840 je bila ustanovljena samostojna župnija v Studenem. Papež Pij XI. je leta 1933 tisti del slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni leta 1918 pripadel Italiji, ponovno pridružil tržaški škofiji.
Po drugi svetovni vojni je bilo to območje nekaj časa pod upravo različnih apostolskih administratorjev. Leta 1964 je postal apostolski administrator za slovensko primorje škof dr. Janez Jenko.

Slike Toneta Kralja

Župnijska cerkev sv. Martina stoji na »Vidmu«, sredi valovite podnanoške ravnine. Sedanja podoba cerkve kaže, da je bila v zgodovini večkrat predelana in povečana. Sedanja notranjost cerkve kaže renesančno–baročno podobo.


Cerkev krasi množica slik Toneta Kralja iz let 1942 in 1943.

Leta 1526 naj bi glavni ladji prizidali desno ladjo, večji gradbeni posegi pa so bili na cerkvi narejeni leta 1625. Leva stranska ladja je bila najverjetneje prizidana šele leta 1752.
V letih 1936–1938 je bila cerkev spet temeljito obnovljena in delno predelana. Z glavnega oltarja so odstranili kipe in jih razmestili po cerkvi. Na vrh glavnega oltarja so postavili kip sv. Martina na konju.

23. aprila 1944 so zaradi izzivanja partizanov Nemci z topovi obstreljevali zvonik in cerkev ter zvonik zažgali. Cerkev je bogata s poslikavami Toneta Kralja, ki jih je s skrivnostmi rožnega venca naslikal v letih 1942 in 1943. Na levi strani je naslikan žalostni del, na desni pa veseli del. Slikal jih je med fašistično okupacijo, na njih pa je upodobil vrsto fašističnih simbolov zla.

Jubilejno leto

Župnija ima ŽPS, ŽGS, mešani pevski zbor, moški pevski zbor, otroški pevski zbor, svetopisemsko skupino, strežniško skupino in mladinsko skupino.

Iz župnije izhajajo štirje duhovniki, ki delujejo v koprski škofiji. Zadnja novo mašo v župniji je imel leta 2009 Niko Čuk.

Na Martinovo nedeljo, 12. novembra 2017, ko so pričeli z jubilejnim letom, je upokojeni škof Metod Pirih blagoslovil obnovitvena dela na župnijski cerkvi sv. Martina: obnovljeno streho, fasado zvonika in pročelja.

Skupaj z člani ŽPS, ŽGS in odborom za pripravo obhajanja 700-letnice so se odločili, da bodo ta častitljiv jubilej obeležili z različnimi dogodki in praznovanji, ki so se zvrstili od Martinove nedelje 2017 do Martinove nedelje 2018.

Izdali knjigo Zgodovina hrenoviške župnije

Ob zaključku jubilejnega leta so v knjigi izdali Zgodovino hrenoviške župnije,
ki jo je napisal pokojni kurat Franc Rupnik in je bila do zdaj le v tipkopisu.

Zvrstili so se tudi različni pevsko kulturni dogodki, fotografska razstava, slikarska kolonija, duhovna obnova, večeri z različnimi gosti, družabna srečanja in zanimiva predavanja.

Kot je dejal župnik Vinko Lapajne, so se trudili, da je celotno dogajanje v jubilejnem letu »poživilo in obogatilo versko, duhovno in kulturno življenje v župniji in da bi vsi ti dogodki pripomoglo k temu, da bi se ljudje med seboj še bolj zbližali, povezali med seboj in z Bogom ter začutili hvaležnost in odgovornost do vsega, kar so nam lepega in dragocenega zapustili naši predniki«.

Fotografije: Ivo Žajdela