Pred začetkom slovesne maše je škof Metod Pirih blagoslovil obnovljeno streho in pročelje župnijske cerkve sv. Martina. Foto: I. Ž.

Župnija Hrenovice, katere župnijska cerkev je posvečena sv. Martinu, je v nedeljo, 12. novembra, z mašo, ki jo je daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih, začela praznovanje svoje 700-letnice.

»S tem bogoslužjem in drugimi dogodki, ki se bodo še zvrstili, nimamo namena obujati le spominov na pretekla stoletja naše župnije, ampak želimo tudi poživiti in na novo premisliti našo sedanjost ter usmeriti pogled v prihodnost,« je v uvodu k maši dejal predstavnik župljanov Izidor Tominec. V prihodnost se je v pridihi usmeril tudi škof Pirih. Več o tem dogodku boste lahko prebrali v tiskani Družini.

Zgodovina župnije

Kurat Franc Rupnik pravi, da »smemo sklepati, da je bila hrenoviška župnija najbrž ustanovljena približno istočasno kot slavinska (leta 1267), točnih podatkov ni znanih, morda so jo ustanovili oglejski patriarhi, ki so bili od leta 1028 do 1374 deželni gospodarji hrenoviške zemlje. Pozneje pa je bila hrenoviška župnija dodeljena (utelešena) tržaški škofovi mizi – pod patronatom tržaškega škofa.

Leta 1765, ko je bila sezidana cerkev sv. Jošta v Landolu, je bilo v župniji kar 33 cerkva. V nekaterih večjih vaseh, ki so imele svoje cerkve, so pozneje nastale kaplanije – ekspoziture. Znano je, da je skozi hrenoviško župnijo 15. marca 1782 potoval na Dunaj, k cesarju Jožefu II, papež Pij VI. Hrenoviški župnik Andreja Semena je leta 1784 postal dekan za to območje. Sedež dekanije je bil v Hrenovicah do 10. decembra leta 1832. Leta 1844 je bil sedež dekanije prenesen v Postojno.

Papež Pij VIII. je z apostolskim pismom 27. julija 1830 večji del hrenoviške župnije izvzel iz tržaške škofije in jo dodelil ljubljanski škofiji. Ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf je jurisdikcijo prevzel na praznik apostolov Petra in Pavla leta 1831. Konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja se je do takrat velika hrenoviška župnija zmanjšala, tako da so bile nekatere vasi pridružene sosednjim župnijam: 27. 2. 1794 je tržaški škof Veliki Otok izločil iz hrenoviške župnije in ga pridružil postojnski. 21. 3. 1840 je bila ustanovljena samostojna župnija v Studenem.

Papež Pij XI. je z apostolskim pismom 10. 2. 1933 tisti del slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji, znova pridružil tržaški škofiji. Tako je postojnska dekanija, kamor je spadala hrenoviška župnija, 30. junija 1933 uradno prišla pod jurisdikcijo tržaške škofije.

Po drugi svetovni vojni je bilo to območje pod upravo različnih apostolskih administratorjev. Leta 1964 je postal apostolski administrator za slovensko Primorje škof dr. Janez Jenko. Papež Pavel VI. je leta 1977 razdružil koprsko škofijo od tržaške in ji priključil tiste dele goriške, tržaške in reške škofije, ki so pripadli Jugoslaviji. S tem je obnovil staro koprsko škofijo, kamor spada tudi postojnska dekanija s hrenoviško župnijo.

Valvasor je v župniji Hrenovice omenil kar 28 podružnic, zdaj pa jih ima le deset.