Danes praznuje 70. rojstni dan novinarka, publicistka, esejistka in prevajalka Alenka Puhar, ki je v javnosti znana tudi kot aktivistka, borka za človekove pravice in raziskovalka na področju psihozgodovine. Puharjeva je tudi redna sodelavka priloge tednika Družina za družbo in kulturo Slovenski čas, pred leti pa je predstavila svoje predavanje na tradicionalnem srečanju katoliških časnikarjev ob prazniku sv. Frančiška Saleškega pri ljubljanskem nadškofu.

Kot je današnja slavljenka povedala v pogovoru za STA, ima v načrtu še veliko projektov, ravnokar pa je končala študijo s korespondenco med Venom Pilonom in Izidorjem Cankarjem.

Poleg slikarja Pilona in umetnostnega zgodovinarja in literata Cankarja se Puharjeva posveča tudi slikarju Francetu Miheliču. Vsi trije so se namreč, kot je pojasnila, »v hudih časih srečali v Parizu, kjer so skupaj praznovali Božič in novo leto ter nato ostali prijatelji vse življenje«.

Puharjeva je za STA spregovorila tudi o slovenski medijski krajini, ki je, kot je dejala, eno njenih večjih razočaranj t.i. demokracije. »Nejevoljna sem nad celo vrsto potez novinarjev, nad kakovostjo njihovega dela in njihovimi poskusi, da bi pokopali vse publikacije, ki so nekoč nekaj pomenile«, je povedala.

Slovenski novinarji po njenih besedah še nikoli niso bili tako svobodni kot v zadnjih 25 letih. A svoboda je predvsem notranja, začne se v človekovi zvestobi do lastnega etičnega sistema. »Če je ta dovolj trden, se lahko novinar upre vsem zunanjim pritiskom«, je prepričana Puharjeva, ki je svojo novinarsko pot začela pri reviji Tovariš, pozneje pa je bila več let tudi novinarka Dela.

Puharjeva, ki je leta 1997 prejela Jurčičevo nagrado, je velik del svoje novinarske poti namenila odkrivanju skritega spomina o človeških usodah in dobi, ki sta jo zaznamovala represija in kršenje človekovih pravic. Raziskovala je tudi zgodovino otroštva, kar je popisala v delu Prvotno besedilo življenja - zgodovina otroštva (1982).

Anglistka in komparativistka se je podpisala tudi pod več prevodov. Po njeni zaslugi smo med prvimi socialističnimi državami leta 1967 v njenem prevodu dobili Orwellov roman 1984. Sledili so še prevodi drugih avtorjev, kot so Gore Vidal, Frederick Forsyth in Wole Soyinka.

Med avtorskimi in uredniškimi deli velja omeniti Peticije, pisma in tihotapski časi (1985), Slovenski avtoportret 1918-1991 (1992) in Pozabljena polovica (2007), pri kateri je bila ena od sourednic.

Leta 2004 je uredila knjigo Skriti spomin Angela Vode o borki za pravice žensk in zapornici v komunističnem zaporu. Po knjigi je bil leta 2009 posnet tudi dokumentarec.

Slavljenki, rojeni leta 1945 v Črnomlju očetu Francetu Miheliču in materi Heleni Puhar, so v ponedeljek v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani v pričakovanju okroglega življenjskega jubileja priredili poseben večer.

Vir: STA / M.M.Š.

Foto: arhiv Družine (T.S.)