Po hodnikih Zavoda sv. Stanislava že od daleč vedo, kdo prihaja izza vogala – vedno si kaj mrmra ali prepeva. Melodije in harmonije, ki se ob tem pojavijo, ponavadi začne pisati na velik list papirja – na njem vse počečka, sem in tja napiše kak akord, melodični okrušek ali pa del besedila in nad njim ritem. Včasih za komponiranje potrebuje tišino, včasih se okrog njega igrajo otroci, včasih se pogovarja z ženo. Napisal je že prek sto skladb, izvajajo pa jih zbori po vsem svetu.

Damijan Močnik je z glasbo povezan že od malega, Močnikovi so v domači župniji v Cerkljah na Gorenjskem (pa tudi drugod) sinonim za cerkveno zborovsko petje. Strica Janez in Jože se intenzivno ukvarjata z glasbo, starša pa pojeta v cerkljanskih cerkvenih zborih. Damijanov oče si je želel, da bi se kdo od otrok ukvarjal z glasbo, zato je, četudi so gradili hišo, kupil pianino, ko so bili otroci še tako majhni, da nanj niso mogli igrati. Do/pre...