Med Čušperkom in Dobrepoljem in tam okoli so tri jame ali luknje, ki se popolnoma perpendiculariter ali navpično poglabljajo v zemljo kakor vodnjak. K tem jamam hodijo vsako leto s procesijo in jih blagoslavljajo, ker mislijo, da bi, ko bi blagoslova ne bilo, velika nevihta prišla iz njih, ki bi okoličanom opustošila vsa polja. Nekoč so nekoga spustili na vrvi v eno teh jam; ko so ga spet privlekli na dan, je izgubil um in ostal nor ne le nekaj let, ampak je tudi v blaznosti umrl. /.../ Blaznost je morala nastati ali zaradi hudih in strupenih hlapov, ki so spodaj v jami, ali zaradi prevelikega strahu pred prikaznijo, ki jo je morda zagledal, je v Slavi vojvodine Kranjske zapisal Valvasor. Skrivnosten podzemeljski svet je naše prednike navdajal z nelagodjem, zato so se ga izogibali. Tekom stoletij pa so se strahovi razblinili in ljudje so začeli radovedno odkrivati čaroben svet globoko pod našimi nogami.