Spomin na osebno izkustvo in skupna zgodovina z Bogom lahko po besedah papeža Benedikta XVI. človeku pomagata prebroditi težke čase. V dva tisoč letih cerkvene zgodovine se je nenehno izkazovala Božja dobrota, je sveti oče dejal v svojem nagovoru med včerajšnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra v Vatikanu. 'Po temnem obdobju preganjanja s strani nacistov in komunistov nas je Bog osvobodil in nam pokazal, da njegova moč nikoli ne usahne,' je pojasnil Benedikt XVI. Tudi vsakemu posameznemu verniku pa lahko njegova 'osebna izkušnja ozdravljenja' podari upanje, da Bog vedno nakazuje pot v prihodnost.

Papež Benedikt XVI. je svoj včerajšnji nagovor posvetil Psalmu 136, ki povzema vso zgodovino odrešenja, o kateri govori stara zaveza. V njem se izraelsko ljudstvo Bogu zahvaljuje za vsa dobra dela, od stvarjenja do izhoda iz Egipta. Tudi če se nam te svetopisemske zgodbe danes zdijo malce oddaljene, je pomembno njihovo bistvo, torej da se je izraelsko ljudstvo vedno spominjalo dobrih del, njihovo zaupanje pa je lahko kristjanom za zgled še danes.

Psalm 136 po papeževih besedah predstavlja 'veliko hvalnico, ki slavi Gospoda v številnih in ponavljajočih se izrazih njegove dobrote skozi zgodovino človeštva', najverjetneje pa ga je molil tudi Jezus pri zadnji večerji s svojimi učenci.

Benedikt XVI. je v svojem nagovoru opozoril tudi na osnovno strukturo Psalma 136, nenehno spominjanje Izraela na Gospodovo dobroto. V zgodovini izraelskega ljudstva je mnogo temnih dolin, mnogo je težkih in smrtno nevarnih prehodov, a Izrael se spominja, da je Bog dober in zato lahko preživi v tej temni dolini, dolini smrti, ravno zato, ker se spominja. Spominja se Gospoda in njegove moči, njegovega usmiljenja, ki traja na veke. In kot je poudaril papež, je to pomembno tudi za nas, saj spomin postane moč upanja in nam tudi v temnih dneh odpre pot v prihodnost.