100. obletnica rojstva dr. Štefana Faleža
100. obletnica rojstva dr. Štefana Faleža
Dr. Falež je bil prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Danes mineva sto let od rojstva Štefana Faleža, prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu, ki je posebej zaslužen za mednarodno priznanje naše države. Ob njegovi smrti - 8. decembra bo odtlej minilo enajst let - smo na naši spletni strani predstavili obširen življenjepis dr. Faleža, ki so ga pripravili na slovenskem programu Radia Vatikan:
Štefan Falež se je rodil 3. decembra 1920 v Orehovi vasi v občini Hoče - Slivnica pri Mariboru. Leta 1940 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru, nato pa se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Aprila 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je v Beogradu služboval kot uradnik na prosvetnem ministrstvu. Preko Bosne in Hercegovine se je vrnil v Slovenijo ter decembra istega leta odšel v Rim. Jugoslovanska kraljeva vlada v Londonu ga je februarja 1942 dodelila na kraljevsko veleposlaništvo pri Svetem sedežu. To službo je opravljal do jeseni 1944, ko se je zaradi sporazuma med londonsko vlado in partizansko vojsko odrekel službi na veleposlaništvu. Ostal je v Rimu in se zaposlil pri Komisiji za begunce (Displaced Persons) Zavezniške vojaške vlade (AMG) in v uradu Ameriške škofovske konference za pomoč (Catholic Relief Services), kjer je deloval do leta 1949, ko je odšel v ZDA na podiplomski študij mednarodnega prava na Univerzi Loyola v Chicagu.
Leta 1951 ga je Sveti sedež imenoval za predstavnika Mednarodne katoliške komisije (ICM) v Venezueli in Kolumbiji, kjer je služboval do leta 1954, ko je bil imenovan za generalnega sekretarja omenjene komisije v Ženevi. Junija 1954 se je vrnil v Rim in začel z lastno dejavnostjo na turističnem, gradbenem in hotelskem področju. Upravljal je Agencijo Catinatours, Residenze Via Aurelia, Villo Stritch, hotel Holiday Inn – St. Peters's, Rome American Hospital in različne zasebne ustanove.
Štefan Falež v vseh letih življenja v tujini ni nikoli pozabil na domovino. V sebi je nosil neizmerno željo po samostojni državi Sloveniji. Ne glede na zaposlenost se je neprestano ukvarjal s slovenskimi težavami, predvsem v ZDA, kjer je bil sopobudnik Agencijskega odbora za svobodno Slovenijo in soustanovitelj (1950, Chicago) časnika Slovenska država. V letih od 1964 do 1985 je sodeloval pri tehnični organizaciji papeških potovanj. Organiziral je devet potovanj papeža Pavla VI. in petindvajset potovanj papeža Janeza Pavla II. V znamenje priznanja za njegovo prostovoljno sodelovanje ga je sveti oče imenoval za svojega »dvornika« (gentiluomo).
Ko je Slovenija postala neodvisna, ga je vlada slovenske pomladi imenovala za prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Republiko Slovenijo je na tem mestu zastopal od 31. januarja 1991 (najprej kot pooblaščeni predstavnik, od 22. julija 1992 pa kot veleposlanik) do 26. maja 1997, ko se je zaradi tega, ker v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ni dosegel vidnejšega napredka, po tehtnem premisleku odločil za odstop. Na podlagi odstopne izjave je takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan 26. maja 1997 podpisal ukaz o odpoklicu dr. Štefana Faleža.
Tudi po njegovi zaslugi je Vatikan 13. januarja 1992 priznal Slovenijo in s tem spodbudil države evropske skupnosti, da so dva dni za tem izpolnile obljubo mednarodnega priznanja naše države. Štefan Falež je poleg tega sodeloval še pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. V času svojega mandata pri Svetem sedežu je organiziral uradni obisk predsednika Milana Kučana pri svetem očetu in dosegel, da mu je Sveti sedež podelil viskoko vatikansko odlikovanje (Collare dell'Ordine Piano), ki ga do danes ni dobil še nihče od državnikov bivše Jugoslavije.
Od leta 1997 do leta 2001 je bil dr. Falež veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu, nato pa veleposlanik istega reda v Srbiji in Črni gori. Leta 2006 je bil imenovan za svetnika veleposlaništva Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Na poslovnem področju je bil predsednik hotelirske družbe Hotel Invest Italiana Spa, ki upravlja hotele v Rimu, Neaplju in Milanu, kot tudi predsednik družbe Health care Italiana Spa, ki upravlja bolnišnico Rome American Hospital. Nekdanji predsednik Republike Italije Carlo Ciampi ga je maja leta 2003 imenoval za »viteza dela« (Cavaliere del Lavoro), slovenski škofje pa so na seji Slovenske škofovske konference 7. marca 2006 dr. Faležu izročili odličje svetih Cirila in Metoda.
Veleposlanik Jakob Štunf o »velikem Slovencu in domoljubu« dr. Faležu
Ob letošnji postavitvi slovenske smreke na Trgu sv. Petra v Vatikanu je na 100. obletnico rojstva dr. Štefana Faleža v pogovoru za TV Slovenija spomnil tudi sedanji veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu, Jakob Štunf:
»Da Slovenija po 24 letih ponovno Vatikanu podarja božično drevo, je odlična priložnost predvsem za zaznamovanje 30. obletnice našega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Simpatična okoliščina ob tem pa je tudi ta, da to praznujemo v letu, ko praznujemo 100. obletnico rojstva Janeza Pavla II., hkrati pa tudi 100. obletnico rojstva dveh velikih Slovencev, domoljubov in državotvornih osebnosti: nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja in prvega veleposlanika pri Svetem sedežu doktorja Štefana Faleža.«
FOTO: arhiv Družine / Tamino Petelinšek
Štefan Falež se je rodil 3. decembra 1920 v Orehovi vasi v občini Hoče - Slivnica pri Mariboru. Leta 1940 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru, nato pa se je vpisal na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani. Aprila 1941, ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, je v Beogradu služboval kot uradnik na prosvetnem ministrstvu. Preko Bosne in Hercegovine se je vrnil v Slovenijo ter decembra istega leta odšel v Rim. Jugoslovanska kraljeva vlada v Londonu ga je februarja 1942 dodelila na kraljevsko veleposlaništvo pri Svetem sedežu. To službo je opravljal do jeseni 1944, ko se je zaradi sporazuma med londonsko vlado in partizansko vojsko odrekel službi na veleposlaništvu. Ostal je v Rimu in se zaposlil pri Komisiji za begunce (Displaced Persons) Zavezniške vojaške vlade (AMG) in v uradu Ameriške škofovske konference za pomoč (Catholic Relief Services), kjer je deloval do leta 1949, ko je odšel v ZDA na podiplomski študij mednarodnega prava na Univerzi Loyola v Chicagu.
Leta 1951 ga je Sveti sedež imenoval za predstavnika Mednarodne katoliške komisije (ICM) v Venezueli in Kolumbiji, kjer je služboval do leta 1954, ko je bil imenovan za generalnega sekretarja omenjene komisije v Ženevi. Junija 1954 se je vrnil v Rim in začel z lastno dejavnostjo na turističnem, gradbenem in hotelskem področju. Upravljal je Agencijo Catinatours, Residenze Via Aurelia, Villo Stritch, hotel Holiday Inn – St. Peters's, Rome American Hospital in različne zasebne ustanove.
Štefan Falež v vseh letih življenja v tujini ni nikoli pozabil na domovino. V sebi je nosil neizmerno željo po samostojni državi Sloveniji. Ne glede na zaposlenost se je neprestano ukvarjal s slovenskimi težavami, predvsem v ZDA, kjer je bil sopobudnik Agencijskega odbora za svobodno Slovenijo in soustanovitelj (1950, Chicago) časnika Slovenska država. V letih od 1964 do 1985 je sodeloval pri tehnični organizaciji papeških potovanj. Organiziral je devet potovanj papeža Pavla VI. in petindvajset potovanj papeža Janeza Pavla II. V znamenje priznanja za njegovo prostovoljno sodelovanje ga je sveti oče imenoval za svojega »dvornika« (gentiluomo).
Ko je Slovenija postala neodvisna, ga je vlada slovenske pomladi imenovala za prvega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Republiko Slovenijo je na tem mestu zastopal od 31. januarja 1991 (najprej kot pooblaščeni predstavnik, od 22. julija 1992 pa kot veleposlanik) do 26. maja 1997, ko se je zaradi tega, ker v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ni dosegel vidnejšega napredka, po tehtnem premisleku odločil za odstop. Na podlagi odstopne izjave je takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan 26. maja 1997 podpisal ukaz o odpoklicu dr. Štefana Faleža.
Tudi po njegovi zaslugi je Vatikan 13. januarja 1992 priznal Slovenijo in s tem spodbudil države evropske skupnosti, da so dva dni za tem izpolnile obljubo mednarodnega priznanja naše države. Štefan Falež je poleg tega sodeloval še pri pripravi in izvedbi obeh obiskov papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. V času svojega mandata pri Svetem sedežu je organiziral uradni obisk predsednika Milana Kučana pri svetem očetu in dosegel, da mu je Sveti sedež podelil viskoko vatikansko odlikovanje (Collare dell'Ordine Piano), ki ga do danes ni dobil še nihče od državnikov bivše Jugoslavije.
Od leta 1997 do leta 2001 je bil dr. Falež veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu, nato pa veleposlanik istega reda v Srbiji in Črni gori. Leta 2006 je bil imenovan za svetnika veleposlaništva Republike Slovenije pri Svetem sedežu.
Na poslovnem področju je bil predsednik hotelirske družbe Hotel Invest Italiana Spa, ki upravlja hotele v Rimu, Neaplju in Milanu, kot tudi predsednik družbe Health care Italiana Spa, ki upravlja bolnišnico Rome American Hospital. Nekdanji predsednik Republike Italije Carlo Ciampi ga je maja leta 2003 imenoval za »viteza dela« (Cavaliere del Lavoro), slovenski škofje pa so na seji Slovenske škofovske konference 7. marca 2006 dr. Faležu izročili odličje svetih Cirila in Metoda.
Veleposlanik Jakob Štunf o »velikem Slovencu in domoljubu« dr. Faležu
Ob letošnji postavitvi slovenske smreke na Trgu sv. Petra v Vatikanu je na 100. obletnico rojstva dr. Štefana Faleža v pogovoru za TV Slovenija spomnil tudi sedanji veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu, Jakob Štunf:
»Da Slovenija po 24 letih ponovno Vatikanu podarja božično drevo, je odlična priložnost predvsem za zaznamovanje 30. obletnice našega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Simpatična okoliščina ob tem pa je tudi ta, da to praznujemo v letu, ko praznujemo 100. obletnico rojstva Janeza Pavla II., hkrati pa tudi 100. obletnico rojstva dveh velikih Slovencev, domoljubov in državotvornih osebnosti: nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja in prvega veleposlanika pri Svetem sedežu doktorja Štefana Faleža.«
FOTO: arhiv Družine / Tamino Petelinšek