Srbski pravoslavni patriarh Irinej I. bi v domovini z veseljem sprejel obisk papeža Benedikta XVI. Obisk svetega očeta junija prihodnje leto, ko bodo v Srbiji slovesno obeležili 1700-letnico Milanskega edikta, bi pomenil tudi pomemben korak k spravi med katoliško in pravoslavno Cerkvijo in k večji edinosti med obema, je za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress povedal srbski patriarh med srečanjem z avstrijskimi časnikarji v Beogradu. Južnosrbska prestolnica Niš se pospešeno pripravlja na slovesnosti ob velikem jubileju - z Milanskim ediktom, ki ga je leta 313 izdal cesar Konstantin I. Veliki, se je v Rimskem cesarstvu dokončno zaključilo preganjanje kristjanov, obenem pa je bil položen temelj za razcvet krščanstva kot svetovne religije.

Kljub nedvoumnim izjavam srbskega patriarha pa do papeževega obiska očitno ne bo prišlo, kot je moč sklepati iz cerkvenih krogov. Patriarha Irineja I. pri njegovi želji ne podpira potrebna večina škofov, prav tako pa nima podpore med verniki, da bi papeža uradno povabil na slavje. Povabilo Benedikta XVI. bi menda lahko povzročilo resen notranje srbski spor.

Kot je za avstrijsko katoliško agencijo pojasnil apostolski nuncij v Beogradu, nadškof Orlando Antonini, se bo slovesnosti v Srbiji predvidoma udeležila visoka delegacija iz Vatikana, ki jo bo vodil vatikanski ‘minister za ekumenizem’, kardinal Kurt Koch, predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov.

Po nuncijevi oceni so odnosi med pravoslavnimi Srbi in katoliškimi Hrvati na podlagi zgodovinskih sporov še vedno zelo napeti. Na politični ravni se sicer kažejo očitna znamenja približevanja in sprave, kar pa med prebivalci Srbije še ni opaziti.

Hrvati za Srbe predstavljajo katoliško Cerkev, papež kot njen poglavar pa je tako rekoč nehote ujet v trenja med obema stranema. Toliko bolj potrebne so torej vse pobude, ki bi oba naroda medsebojno približale. Izjemnega pomena je bil gotovo nedavni obisk srbskega patriarha na Hrvaškem, je poudaril nuncij Antonini. Irinej I. je v začetku letošnjega junija v Zagrebu posvetil novo stavbo srbske pravoslavne šole. Med svojim obiskom na Hrvaškem se je med drugim sestal tudi z zagrebškim kardinalom Josipom Bozanićem.

Patriarh je za avstrijsko katoliško agencijo potrdil, da so pogovori na Hrvaškem potekali v pozitivnem ozračju, saj sta se obe strani enoglasno strinjali, da si morata še naprej prizadevati v smislu sprave med Cerkvama in narodoma. Patriarh pa se zaveda težav zaradi še vedno številnih srbskih beguncev, ki se niso mogli vrniti na svoje domove na Hrvaškem. Po njegovem mnenju bi se ob tem morala zganiti tudi Hrvaška in za omenjeno težavo poiskati ustrezno rešitev.