Papež Benedikt XVI. je, kot sporoča Tiskovni urad SŠK, danes v skladu s kan. 401 § 2 Zakonika cerkvenega prava, po katerem je »krajevni škof, ki je zaradi slabega zdravja ali kakega drugega tehtnega razloga postal manj sposoben za izpolnjevanje svoje službe, zelo naprošen, naj da odpoved službi,« sprejel odpoved službi dosedanjega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja in na njegovo mesto imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa pomočnika msgr. dr. Marjana Turnška.

Nadškof Kramberger je papeža Benedikta XVI. prosil za razrešitev službe mariborskega nadškofa metropolita. Papež je njegovo odpoved sprejel ter ga razrešil vodstva nadškofije in metropolije. V skladu s kan. 409 § 1 Zakonika cerkvenega prava, po katerem škof pomočnik, »kadar je izpraznjen škofovski sedež, takoj postane škof škofije, za katero je bil postavljen, samo da jo vzame zakonito v posest«, mariborski nadškof pomočnik dr. Turnšek z današnjim dnem postane novi redni mariborski nadškof metropolit.

Msgr. Turnšek je 8. škof (2. nadškof) ordinarij na mariborskem škofijskem sedežu in 61. v vrsti lavantinskih škofov. Za nadškofa koadjutorja v Mariboru je bil imenovan 28. novembra 2009.

Upokojeni mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Kramberger je svoj odstop pojasnil z naslednjimi besedami:

"Današnja novica ima svoj začetek v septembru 2008, ko sem na Kongregacij za škofe v pogovoru s prefektom kardinalom Re-jem omenil, da se mi bliža 30-letnica škofovske službe in 75-letnica življenja, ko naj vsak škof ordinarij po predpisih zaprosi za razrešitev škofovske službe. Takrat sem izrazil željo, naj sveti oče imenuje nadškofa koadjutorja za Mariborsko nadškofijo. To sem storil iz dveh razlogov: prvič, da bi škofovska služba potekala kontinuirano, brez daljšega presledka (kakor je bilo po smrti škofa Maksimilijana Držečnika), in drugič, nadškof koadjutor s pravico nasledstva ima večje kompetence, saj lahko posamezno področje sprejme v popolno oblast. Tako je bil v začetku leta 2009 (31. januarja) imenovan za koadjutorja naše nadškofije msgr. dr. Anton Stres; ob koncu istega leta (28. novembra) pa dr. Marjan Turnšek, ker je bil dr. Stres imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita; oba sta bila imenovana z izrecno pravico ali popolno kompetenco glede gospodarskih, finančnih, in sploh materialnih vprašanj v nadšfkoji. Tako sem bil do neke mere razbremenjen.

Že proti koncu lanskega leta (decembra 2010) sem omenil apostolskemu nunciju Santos Abrilu y Castelló-ju, da sem dopolnil 30 let škofovske službe in vstopil v 75. leto življenja, in da se želim odpovedati službi ordinarija. Po posvetovanju z njim sem prošnjo oddal takoj po novem letu (5. januarja) in včeraj dopoldne sem iz nunciature zvedel, da je papež Benedikt XVI. prošnjo sprejel in ugodil. To je bilo objavljeno v Vatikanu danes ob 12. uri.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti najprej Bogu za 30 letno škofovsko službo, papežu Janezu Pavlu II., da me je imenoval za mariborskega škofa pred 30 leti, papežu Benediktu XVI., da je ustanovil mariborsko metropolijo z dvema novima škofijama v Celju in Murski Soboti in me imenoval za nadškofa in metropolita. Ne želim naštevati dolgo vrsto pomembnih zgodovinskih dogodkov v teh 30 letih, vendar izstopajo: revitalizacija celotnega teološkega študija in bogoslovja v Mariboru, prvi in drugi obisk papeža Janeza Pavla II. s Slomškovo beatifikacijo, trije škofijski pastoralni zbori (o mladini, družini in duhovništvu), ustanovitev metropolije, nadškofije in dveh novih škofij, denacionalizacija in ustanovitev Zavoda A. M. Slomška s Škofijsko gimnazijo in drugimi pedagoškimi ustanovami, da omenim tisto, kar posebej izstopa.

Za vsa ta in druga dela sem hvaležen tudi sodelavcem na ordinariatu, vsem duhovnikom metropolije, seveda vsem vernikom, ki so glavnina vsake krajevne Cerkve; posebej se želim zahvaliti vsakokratnemu pomožnemu škofu in nadškofoma pomočnikoma; svojemu nasledniku, novemu nadškofu dr. Marjanu Turnšku pa želim obilo Božjega blagoslova in potrebnih pastoralnih in drugih uvidov za uspešno delo v prihodnosti. Vse pa prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo in jih priznavam in obžalujem v prepričanju, da jih bodo posamezne ustanove, pa naj so pastoralne, administrativne, pedagoške, gospodarske, finančne narave, te napake popravile in tudi odpravile."

Prvi korak: iskreno opravičilo

Novi mariborski nadškof Marjan Turnšek se je v svoji izjavi najprej zahvalil dr. Krambergerju za vse, kar je storil za mariborsko krajevno Cerkev, zlasti za darovano trpljenje, ki je spremljalo njegovo pot v različnih oblikah od prvega dne, ko je sprejel škofovsko službo. To trpljenje je bilo v zadnjem obdobju povezano tudi z gmotnim področjem v nadškofiji, za katerega je sicer nadškof Kramberger želel in po svojih močeh vse storil, da bi umirjeno služilo delovanju na pastoralnem, karitativnem in vzgojno-izobraževalnem polju. Že pred dvema letoma je tudi zato neposredno odgovornost za to področje preložil na druga ramena, prej pa so mu na tem področju poleg gospodarske uprave pomagali tudi drugi pomožni škofje.

Ker je bil po papeževem pooblastilo novi nadškof dr. Turnšek v zadnjem letu v Nadškofiji Maribor poleg druge pomoči odgovoren prav za področje opravljanja z zemeljskimi dobrinamim, je kot prvi korak v svoji novi službi izrekel iskreno opravičilo vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju, ko se v dolžniški krizi lomijo podjetja v neposredni (Gospodarstvo Rast) in posredni (finančna holdinga Zvon ena in Zvon dva) lasti mariborske metropolije, čutijo oškodovani in prizadeti.

Čeprav mariborska nadškofija ni v sistemu Zvonov neposredno upravljala z imetjem, ne svojim ne drugih, se vendar čuti moralno soodgovorno, je dejal nadškof Turnšek in dodal: »Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod. Nadškofija se je v ta namen v zadnjem obdobju še dodatno gmotno izpostavila in poklicala na pomoč tuje strokovnjake. Težko je, a z resnično iskrenim prizadevanjem vseh vpletenih, si upam upati, da še ni vse izgubljeno.«

V luči enoletne izkušnje pri delu na področju gmotnih temeljev za delovanje Cerkve dr. Turnšek ugotavlja, da je sicer normalno, da Cerkev upravlja s svojimi materialnimi dobrinami kot dober gospodar, »a naš dosedanji način se je izkazal za Cerkev neprimeren in ga bomo v prihodnje preuredili. Tudi ob tem smo znova spoznali, da Cerkev tudi v ekonomiji ne sme vedno po isti poti kot ostali svet, ampak po poti krščanskega socialnega nauka, ki temelji na evangeljskih vrednotah. Ob tem pa ostaja temeljna resnica, da so Cerkev vsi verniki, da so skupaj kot živo telo, in da je zato edino prav, da živi in deluje toliko, kot zmore celota. In to velja tudi za njene finančne temelje; večje gotovosti, kot so živi verniki, Cerkev kot ustanova ne potrebuje in je ne more imeti.«

Vsem zaskrbljenim pa je mariborski ordinarij sporočil še to, da zaradi nastalih finančnih težav nadškofije nikakor ne bodo v ničemer okrnjeni zbrani prispevki za karitativno in misijonsko dejavnost. Vsa namenska sredstva, ki so se in se še bodo zbirala v te namene, bodo namensko tudi razdeljena.