Zimska idila je čudovita, hkrati pa lahko tudi nevarna. Če nameravate v gore k polnočnici ali novoletni maši, upoštevajte razmere, se ustrezno zavarujte in se poučite, kako opremo uporabljati - iz prve strokovne roke, in ne z družbenih omrežij.

Trdinov vrh

Novembra je v Sloveniji zanimanje zbudilo reševanje tujca, ki se je na Triglav podal kar v lahkih športnih copatih in trenirki. Ta konec tedna so se reševalci ukvarjali s turisti na Veliki planini. Petčlanska družina zaradi meteža in vetra ni našla poti do svojega zasneženega avtomobila, hkrati pa so gorski reševalci v dolino pospremili par, ki se je v težkih razmerah podal v eno izmed koč.

To so samo nekateri primeri reševanja v gorah, ki so našli pot v medije. Sicer pa so gorski reševalci letos do desetega decembra izpeljali kar 587 reševalnih akcij (lani jih je bilo 50 manj), žal 41-krat ponesrečencu niso mogli več pomagati (lani je v slovenskih gorah umrlo 31 ljudi).

Pozanimajte se o vremenskih razmerah, terenu, odprtosti koč

V kapeli Marije Snežne na Krvavcu so maše med 8. decembrom in veliko nočjo vsako nedeljo ob poldne. Prav tako bodo ob 12. uri božična maša 25. decembra in novoletna 1. januarja. V cerkvi sv. Uršule na Uršlji gori bo novoletna maša 2. januarja ob 11. uri. V kapeli sv. Antona Padovanskega je januarja žegnanje v nedeljo, v bližini godu sv. Antona Puščavnika (17. januar), popoldne ob 14.00. V kapeli Marije Snežne na Veliki planini bo 24. decembra polnočnica.

Pozimi v večini gorskih cerkvah in kapelah ni maš, v nekaterih pa bodo polnočnice ali novoletne maše. Obisk gora je vsekakor priporočljivejši poleti, če pa vas zamikajo gore in praznične maše v gorskih svetiščih, si pa le preberite napotke gorskih reševalcev, saj so zaradi nizkih temperatur, krajšega dne, nepredvidljivih vremenski razmer (sneženje, veter, megla) in zaprtih koč razmere lahko zelo nevarne.

Gorski reševalci svetujejo, da se na pot natančno pripravite. Pridobite informacije o terenu, odprtosti koč in vremenu, priskrbite si ustrezno opremo in se jo tudi naučite pravilno uporabljati. To znanje lahko nudijo le kredibilni in strokovno usposobljeni kadri, nikakor ne na družbenih omrežjih, sta na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije (PZS) 11. decembra, na mednarodni dan gora, na Krvavcu poudarila strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi ter načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar. Kakovostne in preverjene informacije o turi lahko dobite na spletni strani Planinske zveze Slovenije ali v tiskanih vodnikih in planinskih zemljevidih PZS.

Kaj spada med zimsko opremo?

Poleg običajne pohodniške opreme, ki jo s seboj vzamete tudi poleti, potrebujete pozimi cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček, in seveda dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Prav tako potrebujete zaščito pred močnim soncem, ne pozabite niti na rezervna oblačila. Zaradi zaprtosti koč vzemite s seboj več tople tekočine in hrane v nahrbtniku, svetujejo gorski reševalci.

Kakšna je pravilna uporaba zimske opreme, si poglejte v videoposnetku novinarske konference.



Zasnežene in poledenele poti, nevarnost plazov druge stopnje

Gorski reševalec Matjaž Šerkezi predstavil razmere v gorah: »Stopnja nevarnosti snežnih plazov je druge stopnje po evropski petstopenjski lestvici, in sicer nekje nad 1800 metri nadmorske višine, problematičen je predvsem napihan sneg. Planinske poti in brezpotja so na tej višini poledeneli zaradi inverzije in nizkih nočnih temperatur. Severna pobočja, stene, grape, predvsem osojne strani, so zasnežene, sneg je trd, zbit in poledenel. Na nižje ležečih predelih, predvsem v gozdu, nevarnost predstavlja suho listje, ki že samo po sebi drsi, pod njim pa se skrivajo mokre korenine in kamenje, ponekod tudi poledenela podlaga.



So pa trenutno razmere v sredogorju in visokogorju zelo različne. Tako npr. na Kamniško sedlo pridete po kopnem, le zadnjih 200 metrov je pot mestoma poledenela in še temu se da varno izogniti, medtem ko v zračni razdalji 100 metrov stran za pot na Kokrsko sedlo potrebujete dereze in cepin, saj je pot zasnežena in pokrita z zbitim snegom in ledom.«

Nikamor brez pametnega telefona in tiskanega zemljevida

Na eno izmed velikih ovir, meglo, je opozoril Franc Gričar. »Megla pogosto zmanjša vidljivost in neizkušenega planinca hitro zapelje na napačno pot, pokrajina postane povsod enaka, človeka zajame panika in hitro lahko pride do nesreče zaradi padca čez skalni skok ali zdrsa na mokri podlagi. Posamezniki se vse prevečkrat v hribe podajo brez ustrezne opreme, pozabijo na čelno svetilko, prvo pomoč, topla oblačila, potem pa jih preseneti noč ali zgrešijo pot zaradi slabe vidljivosti.



V zimskem času se spremeni tudi videz pokrajine in ni nujno, da če jo poznamo iz poletnih dni, jo bomo prepoznali tudi pozimi. Poleti dobro vidna planinska pot je - pokrita z listjem ali snežno odejo - slabo vidna. Zato je zelo pomembno dobro znanje iz orientacije in predvsem, da imamo s sabo kakovosten planinski zemljevid in kompas. Seveda nam bo prav prišla tudi aplikacija LocusMap na pametnem telefonu, vendar naj ne bo zamenjava za tiskan zemljevid.«

Vodniki le vabijo, ne opozarjajo

Gorazd Gorišek, avtor letos izdanega vodnika V zasnežene gore, je opozoril, da gorniški vodnik predvsem vabi in manj opozarja, zato berite tudi strokovno literaturo, povabil pa je tudi na tečaje varnega gibanja v zimskih razmerah in varstva pred snežnimi plazovi.

V gore se odpravite le, če ste zdravi in dobro telesno in psihično pripravljeni. Poleg omenjenih priprav in znanj bodite pozorni na orientacijo in postanke, ohranjate razdaljo med člani skupine, se izogibate padcem, smučate v majhnih skupinah, in ne sami, hkrati pa tudi spoštujete naravo.

Vir: PZS, Manca Ogrin
Foto: Tatjana Splichal, Andrej Praznik, Manca Ogrin