V 91. letu starosti je v bolnišnici v Parizu umrl ustanovitelj skupnosti Barka ter gibanja Vera in luč, kanadski filozof Jean Vanier, je danes na spletni strani skupnosti sporočil predsednik francoske krovne zveze »Federation de L'Arche en France« Bernard Bresson. Mednarodni vodja skupnosti Barka Stephan Posner je v izjavi za javnost povedal: »Za Jeanom ostaja izjemna zapuščina. Njegova skupnost v Troslyju, skupnosti Barka, gibanje Vera in luč ter številna druga gibanja in ljudje po vsem svetu se bodo vedno spominjali njegovih besed in črpali moč iz njegovih vizij.«

O Vanierjevi smrti so obvestili tudi papeža Frančiška, ki je trenutno na obisku v Severni Makedoniji, in sveti oče je dejal, da moli za pokojnega ter vse skupnosti Barka, kot je sporočil vatikanski tiskovni predstavnik Alessandro Gisotti.

Pri založbi Družina sta izšli dve njegovin deli: Križev pot Bog se razodeva v šibkosti in Izvir solza.

Jean Vanier, po narodnosti Kanadčan, se je rodil 10. septembra 1928 v Ženevi, kjer je njegov oče tedaj opravljal diplomatsko službo. V mladosti se je izobraževal v Kanadi, kasneje tudi v Angliji in Franciji. Pri trinajstih letih se je pridružil Kraljevi mornarici in večino vojnega obdobja preživel na angleški mornariški akademiji, kjer se je pripravljal na kariero mornariškega častnika.

Ker ga to življenje ni osrečevalo, se je od mornarice poslovil in šel študirat filozofijo v Pariz, kjer je bil njegov oče kanadski veleposlanik. Študij je zaključil z doktorsko disertacijo o Aristotelu. Nekaj časa je predaval filozofijo na univerzi v Torontu, vendar je kmalu ugotovil, da ga tudi to življenje ne osrečuje. Ko ga je prijatelj dominikanec v Parizu seznanil s svetom duševno prizadetih, je Vanier začutil, da je med njimi lahko to, kar je dejansko v svojem bistvu. Prizadeti so mu pomagali odkriti skrivnost medsebojnih odnosov in najgloblje človeške potrebe po prijatelju, po skupnosti in po Bogu. Ob njih se mu je odprlo srce, v nekem trenutku pa se je zavedel, da so prav te osebe »najbolj zatirane in največkrat zavrnjene«.

Ko je leta 1964 odkril ustanovo, v kateri je bilo zaprtih osemdeset ljudi s posebnimi potrebami, prepuščenih samim sebi, ne da bi karkoli počeli, se ga je to globoko dotaknilo. Ustanova je namreč le »lajšala« položaj staršev, ki niso več vedeli, kaj naj počno s svojimi prizadetimi otroci. Odkril je dva fanta z motnjo v duševnem razvoju, Rafaela in Filipa, in ju povabil, naj prideta živet k njemu v Francijo, kjer je imel staro propadajočo hišo. Pustil je vse druge obveznosti in se posvetil izključno duševno prizadetim. V vasi Trosly-Breuil severno od Pariza je ustanovil prvo skupnost, ki med seboj v sožitju povezuje ljudi z motnjami v duševnem razvoju, njihove pomočnike in prostovoljce, in jo poimenoval L'Arche, Barka, po Noetovi barki.

Osnovni zakon teh skupnosti je Kristusova evangeljska ljubezen, zato so to »kraji odpuščanja in praznovanja«, kakor je zapisano v naslovu Vanierjeve knjige, prevedene tudi v slovenščino. Danes v svetu deluje več kot 150 takšnih skupnosti z okoli 5.000 člani v 37 državah na petih celinah. V Sloveniji so skupnost Barka uredili v Zbiljah pri Medvodah, kjer imajo dve hiši in delavnice.

Vanier je za veliko noč leta 1971 s »stanovalci« svojih Bark romal v Lurd in ob tej priložnosti dobil še zamisel o gibanju Vera in luč, ki povezuje starše in svojce duševno prizadetih otrok. Gibanje je dejavno tudi v Sloveniji in razveseljivo je, da pri njem sodeluje veliko mladih.

90-letni Jean Vanier je svoje poslanstvo razširil na oznanjevanje pripadnosti in družbene pravičnosti in si po vsem svetu prizadeva za spodbujanje dialoga in edinosti med kristjani, hindujci, judi, muslimani in drugimi veroizpovedmi. Ljudem se približuje s pomočjo predavanj, konferenc in duhovnih vaj, svoje izkušnje pa je zbral v več kot 30 knjigah, ki so prevedene v 29 jezikov.

Vanier je leta 2015 prejel Templetonovo nagrado, eno izmed najprestižnejših odlikovanj v svetu za posameznike, ki na teoretični ali praktični ravni prispevajo k potrjevanju duhovne razsežnosti človeškega življenja, konec leta 2016 pa mu je tedanji predsednik francoske vlade Manuel Valls podelil najvišje francosko častno priznanje, red legije časti.

Oktobra lani je doživel srčni infarkt in prestal operacijo na srcu, zaradi zdravstvenih težav pa si je po operaciji »predpisal« malce počitka. V noči na torek je umrl v krogu svojih najbližjih, izčrpan po hudem rakavem obolenju.

Vir: Kathpress / arhiv Družine / Radio Ognjišče / Wikipedia
Foto: splet / Wikipedia / Vatican Media