Zavetnik: Klaris, Assisija, peric, zlatarjev, steklarjev, pletilj,; proti vročici in očesnim boleznim; televizije.

Atributi: temnorjavo redovno oblačilo, knjiga, monštranca, križ, ciborij ali lilija.

Sveta Klara, redovna ustanoviteljica

Potem ko je drugega za drugim odslovila snubce in kasneje spoznala sv. Frančiška, se je sv. Klara odločila, da gre za njim po poti popolnega uboštva in služenja Bogu. Po začetnem nasprotovanju domačih in različnih dramatičnih zapletih se je njeno življenje »ustalilo« pri cerkvici sv. Damijana, kjer je nastal prvi ženski samostan klaris, Klara pa je postala duhovna mati nove redovne družine. Dve leti pred njeno smrtjo je papež končno potrdil njeno redovno vodilo.

Ime: Izhaja iz latinskega pridevnika clara v pomenih »glasna, jasna, zvonka, svetla, čista, bistra, slavna«.

Rodila se je 16. julija leta 1194 v Assisiju v Italiji,
umrla pa 11. avgusta 1253 v samostanu Sv. Damijana pri Assisiju.

Družina: Bila je prvorojenka bogatega in mogočnega viteza Favaroneja Offreduccia in plemkinje Ortulane. Imela je dve mlajši sestri, Agnes in Beatrice.

Sodobniki: sv. Frančišek Asiški, papeži Inocenc III. in IV., Gregor IX., blažena Neža Praška, cesar Friderik II.

Skupnost: Red klaris, ki ga je skupaj s sv. Frančiškom Asiškim ustanovila sv. Klara, obhaja letos 800-letnico. Leta 1212 je namreč Klara zbežala iz domače hiše in začela živeti redovno življenje. Njeno Vodilo zahteva klavzuro in strogo uboštvo. Red je kontemplativen, gojijo zlasti češčenje sv. evharistije in Marije.

Pri nas: Prve klarise so se pri nas naselile že leta 1300 v samostanu v Mekinjah in Kopru, pozneje pa tudi v Gorici, Ljubljani, Celju in Škofji Loki. Cesar Jožef II. je te samostane razpustil, po 200 letih pa so se klarise znova naselile v Nazarjah in kasneje v Dolnicah, nov samostan pa nastaja tudi v Turnišču.

Zavetnica: Poleg tega da je zavetnica klaris in mesta Assisi, se ji priporočajo tudi: perice, zlatarji, pletilje, steklarji, slikarji na steklo; je zaščitnica proti vročici (mrzlici) in očesnim boleznim, slepih; v novejšem času pa je postala še zavetnica telegrafa, telefona in televizije.

Kreposti: Poleg zemeljske lepote, miline in prikupnosti so sveto Klaro odlikovali še globoka ponižnost in življenje v skrajnem uboštvu. Pokorila se je z bičem in raševino, se do onemoglosti postila, njena največja moč pa je bila molitev.

Upodobitve: Največkrat jo upodabljajo v črni oz. temno rjavi redovni obleki s spokornim pasom. Njeni atributi so: lilija, knjiga z Vodilom, monštranca, križ, ciborij, tudi goreča svetilka in opatska palica v roki.

Čudeži: Več čudežev pripisujejo »moči« Klarine molitve, saj naj bi bila po zaslugi njene vztrajne molitve pred Saraceni rešena samostan in kasneje še mesto Assisi. Na božič leta 1252 pa naj bi na daljavo lahko spremljala in doživljala praznične obrede.

Goduje: 11. avgusta.

Beatifikacija: Za svetnico jo je že dve leti po njeni smrti, 26. septembra 1255, razglasil papež Aleksander IV.

Grob: Najprej so jo pokopali v cerkvi sv. Jurija v Assisiju, kasneje pa so njene posmrtne ostanke prenesli v njej posvečeno cerkev, kjer v kripti še danes počiva njeno nestrohnjeno telo.

Dela: V slovenščino je prevedenih kar nekaj del o sveti Klari, med njimi tudi Spise sv. Frančiška in sv. Klare.

Misel: »Blaženo uboštvo! Tistim, ki ga ljubijo in doumejo, je porok za večno bogastvo.«