Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

13. Koroški kulturni dnevi in otvoritev razstave Franca Rasingerja

Datum: 15. 04. 2015
Ura: 18.00
Trajanje: 15.4.2015 - 24.4.2015
Objava: 15. 04. 2015
Ura: 18.00
Trajanje: 15.4.2015 - 24.4.2015
Oznake: Dogodek
Lokacija: Ljubljana
Ustavi predvajanje

13. Koroški kulturni dnevi in otvoritev razstave Franca Rasingerja

13. Koroški kulturni dnevi in otvoritev razstave Franca Rasingerja
13. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo od 15. do 24. aprila in se bodo začeli z otvoritvijo razstave Franca Rasingerja v sredo, 15. aprila, ob 18. uri v Galeriji Družina.
13. Koroški kulturni dnevi se bodo začeli v sredo, 15. aprila, ob 18. uri v Galeriji Družine, Krekov trg 1 z otvoritvijo razstave slikarja Franca Rasingerja z naslovom Slikarske pismenke.



13. KKD bo odprl gospod Gorazd Žmavc, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu.

Razstavo bo odprl dr. Clemens Koja, veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani.

Na otvoritvi bodo nastopili učenci slovenske Glasbene šole na avstrijskem Koroškem – Trio kitar iz oddelka Bilčovs: Simon Bostjančič, Kristina Niemetz in Lara Ogris (mentor: Vukašin Mišković)

Razstava bo v Galeriji Družina na ogled do četrtka, 30. aprila.



Franc Rasinger, roj. 13. 1. 1950, je uveljavljen slikar z obsežnim v zgodovino in družbeno okolje zazrtim opusom. Glagolske pismenke nastopajo kot sestavni del umetnikovega likovnega dela. Za avtorja niso le znaki oziroma besede na platnu ampak tiha glasba v kateri odzvanja njegova filozofija. Čeprav večina ljudi ne ve kaj pomenijo pa lahko ravno z njimi začutijo avtorjeva čustva in vznemirjenost. Slikar želi s predstavljenimi zgodovinskimi antitezami na platnih spodbuditi gledalca k razmišljanju o svoji lastni identiteti in o okolju v katerem živi. Avtorju ni pri srcu spravljivi milje slikarskega ceha, kjer umetniki hvalijo drug drugega, ampak želi od vsakega posameznika iskrenost. Ta osebna nota se zrcali tudi v njegovi likovni produkciji, saj od gledalca zahteva
veliko več kot površinsko razumevanje in pritrjevanje avtorju. Od ljubitelja umetnosti želi diskusijo, kritično razpravo o obravnavani tematiki.

Rasinger je sicer slikar, ki je poznan po eksperimentiranju z različnimi slikarskimi tehnikami in materiali, ki mu omogočajo ustvarjanje značilnih večplastnih vizualnih sporočil, kjer odzvanja zgodovinska preteklost v odnosu do družbene sedanjosti. Nadaljnja raziskovanja slikarske površine so ga pripeljala do sestavljanja motiva iz segmentiranih tako vertikalnih kot horizontalnih platnenih kosov posameznih figuralnih skupin in s tem v neposredno bližino tehnike kolaža. Tako umetnik iz posameznih likovnih delcev gradi samostojne vizualne ureditve, ki delujejo nekoliko enigmatično in
asociativno.

Svoje likovno znanje uporablja za izražanje vzdušja s katerim poudarja dramatičnost izpovedane s skrbno izbrano slikarsko podlago in ubrano barvno lestvico, kjer v duhu prosojnosti starih fresk prepoznamo obrise ženskih in moških teles, glavnih nosilcev avtorjeve pripovednosti. Arhaične podobe prosevajo skozi pajčevino starostne žlahtnosti in dajejo opazovalcu tisto iskro, ki ga spodbudi k kontemplaciji oziroma razumevanju samega avtorja. Največkrat s toplimi barvnimi odtenki in rahlo skicoznim načinom izbranim figuralnim skupinam doda pridih epskosti oziroma obrednosti. To je slikarjeva rdeča nit na kateri gradi svojo razpoznavno podobo, ne glede na estetski okus gledalca, ki je največkrat družbeno-kulturno pogojen.

Franc Rasinger je torej umetnik z veliko kulturno razgledanostjo, občutljivostjo za socialne in druge človeške probleme. Prosojnost njegovih slik, izvedene v trenutku umetnikove duhovne katarze, odlično zrcali odnos njegove navezanosti na rodno zemljo. Svoje zgodbe je avtor s pomočjo glagolskih pismenk spremenil v kodirana sporočila, ki so povečini razumljiva le njemu. Marija Cvetek je o verzih znanih pesnikov vtisnjenih v glagolskem črkopisu na Rasingerjevih platnih zapisala: »Izbrane besede so ›nabite‹ z bogato simboliko stoletnih prizadevanj za obstanek na branikih slovenstva. To je klic po svobodi, po lepoti, po resnici in pravici in po vseh tistih temeljnih vrednotah, ki človeka etično in moralno zavezujejo. Rasingerjevi figuralni prizori iz slovenske zgodovine so kot potopis po realno določljivih dogodkih, ki so produkt avtorjevih dognanj, čustvovanj in temeljnih vrednot. Avtor nam podaja svoje kritiško videnje obravnavane motivike v kombinaciji z občutji Koroške grude, kjer nam predstavi zdajšnjo, aktualno družbeno stvarnost. Bistvo njegovega slikarstva je torej izredna enotnost in kontinuiranost med podobo in besedo, Rasingerjeve slike pa so v svojem umetniškem in likovnem izrazu postale komunikacija med sedanjostjo in preteklostjo.

Rasinger je v Šentjakobu v Rožu odprl svojo galerijo.

Aljaž Pogačnik, umetnostni zgodovinar

Koroški kulturni dnevi 2015.pdfKoroški kulturni dnevi 2015.pdfRasinger, galerijski list,.pdfRasinger, galerijski list,.pdf

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Kupi v trgovini

Novo
Kje najti srečo?
Duhovna rast
24,90€

Imaš zanimiv dogodek?

Deli ga z nami.

Dodaj dogodek

Novosti v knjigarni

Novosti v trgovini

Nazaj na vrh