Starogrški pesnik Pindar velja v literarni zgodovini za najpomembnejšega pesnika t.i. zborske lirike in za enega največjih pesnikov vseh časov. Tako je nanj gledala že antika, v moderni dobi pa se je njegov pomen okrepil zlasti z nemško romantiko, ki je v njem prepoznala že kar mistično figuro pesnika, skozi katerega govori božanski glas. Izhodišče Pindarjevih slavospevov so športni dosežki: v njih slavi zmagovalce na raznih grških tekmovanjih, moč in spretnost njihovih teles, pogum in vztrajnost njihovih duš, darežljivost, s katero so proslavljali svoje zmage. Vendar je v teh hvalnicah športnikom – ki se, mimogrede, lahko berejo tudi kot obsežen leksikon grške mitologije v verzih – z žarko in zagonetno pesniško govorico opevana lepota in minljivost vsega človeškega življenja. Najlepša poezija, ki je bila kdaj napisana o športu, je postala most, po katerem se sprehajajo ljudje in bogovi.

Knjiga prinaša prevod vseh Pindarjevih slavospevov, pa tudi obsežen izbor njegove fragmentarno ohranjene poezije iz drugih zvrsti. Prevodi so opremljeni z izčrpnim kritičnim komentarjem, spremno besedo, kazalom mitoloških oseb in preglednicami njihovih rodovnikov ter uporabno bibliografijo sodobne strokovne literature.

Najlepša poezija, ki je bila kdaj napisana o športu

Enodnevnice! Kaj pa je ≫nekdo≪? In kaj ≫nihče≪?
Sen sence je človek. A kadar se razlije sij iz božjih rok,
žareča luč je nad ljudmi in sladko je življenje.
Osmi pitijski slavospev, 95–97

PREDSTAVITEV KNJIGE:














PREDSTAVITEV KNJIGE NA 29. Slovenskem knjižnem sejmu