Guadalupe Ortiz de Landázuri (1916– 1975) je vse od svojega otroštva izkazovala pokončen in pogumen značaj. Leta 1944 je srečala sv. Jožefmarijo Escrivája, ki je postal njen duhovni vodja. Spoznala je, da jo Bog kliče v služenje Cerkvi. Pri Guadalupe so izstopali njeno nalezljivo veselje, srčnost pri spopadanju z nevšečnostmi, krščanski optimizem v težkih situacijah in njeno predajanje bližnjim.

Založba Družina je izdala knjigo o njej in jo predstavila, v četrtek, 9. maja, v Galeriji Družina, tik pred njeno beatifikacijo, ki bo 19. maja. Življenjsko pot Guadalupe Ortiz de Landázuri je predstavila Carmen Maria Fernandez, na začetku pa smo si ogledali tudi kratek film o njej, ki so ga pripravili v Mehiki.

Guadalupe Ortiz de Landázuri se je rodila v Španiji, nato pa je odšla v Mehiko, kjer je preživela šest let in tam pustila sledi. Vživela se je v novo kulturo in ozaveščala o pomembnosti izobraževanja. Ustanovila je študentski dom za dekleta, ki jim je tudi pomagala, domačine brez dokončane osnovne šole pa je poučevala sama. Med bivanjem v Mehiki je zbolela za malarijo.



Nato je bila profesorica kemije v Rimu (iz kemije je tudi doktorirala), kjer je sodelovala s sv. Jožefmarijo Escrivájo, ustanoviteljem Opus Dei, ob koncu življenja pa se je vrnila v rodno Španijo.

Ljubezen do dela, družina, prijatelji, Bog

Na prvi pogled je življenje Guadalupe Ortiz de Landázuri običajno, je dejala Carmen Maria Fernandez, a je hkrati poudarila, da je bila Guadalupe trdna in prijetna kristjanka, vedno vesela. Živela je polno in vneto življenje in s svojo vnemo navdihovala druge. Ljubezen do dela, družina, prijatelji, Bog – to je bilo zanjo najpomembneje.

»Želela si je, da se vsi ljudje, ki jih sreča, približajo Bogu, kjer je pri njem veselje,« je povedala Carmen Maria Fernandez. Opisala jo je kot čustveno, temperamentno in komunikativno osebo. Nikoli se ni nehala učiti. Imenovali so jo tudi znanstvenica v iskanju Boga.

Foto: Tatjana Splichal

Več v videoposnetkih.

1. del:



2. del:



3. del: