Zlatomašnik Tomaž Nagode



Tomaž Nagode se je rodil leta 1945 v Ljubljani. 32 let je bil župnik v Stožicah, kjer je pozidal novo cerkev; župnija je gostila tudi obisk svetega očeta sv. Janeza Pavla II. Zdaj je 12 let župnik v Smledniku.

V krajših spominih je Tomaž Nagode opisal svojo dolgoletno duhovniško poslanstvo. Takole je napisal:

Rodil sem se 13. septembra 1945 v Ljubljani. Oče je bil uradnik, mati gospodinja. V družini smo se rodili štirje otroci. Oče in mati sta bila verna, vsak večer smo molili rožni venec in večerne molitve, pa tudi ni bilo nedelje ali praznika, ko ne bi bili pri maši.

Že ko sem hodil v prvi razred, sem začel ministrirati v trnovski cerkvi v Ljubljani, ki je bila naša župnijska cerkev. V osnovni šoli sem hodil tudi v glasbeno šolo in to mi je koristilo, da sem začel spremljati ljudsko petje z orglami.

Bog se je najbrž usmilil našega naroda

Duhovniški poklic me je navduševal že od otroštva. Velik zgled mi je bil domači župnik prof. Franc Fric. Bil je mož duhovnosti, znanja in molitve. Večkrat sem ga obiskoval in veliko stvari, zlasti iz zgodovine, sem pri njem zvedel.

Po gimnaziji sem se odločil, da vstopim v bogoslovje in tako sem bil 29. junija 1970 posvečen v ljubljanski stolnici v duhovnika, skupaj s številnimi kolegi, saj je bil naš letnik eden najmočnejših sploh v povojnem času. Bog se je najbrž usmilil našega naroda, ki je zaradi komunizma moral toliko pretrpeti.


Cerkev v Stožicah, ki jo je pozidal župnik Tomaž Nagode. Foto: Ivo Žajdela


Orglarsko šolo končal z magisterijem

Po posvečenju me je rektor semenišča dr. Janez Oražem nagovoril, da sem se vpisal na glasbeno akademijo, oddelek za orgle in ta študij končal z magisterijem.

Že iz semenišča sem bil prijatelj s prof. Jožetom Troštom, ki je takrat spet postavil na noge ljubljansko orglarsko šolo, ki je po vojni morala prenehati. Kmalu po ponovnem zagonu te šole, me je prof. Trošt povabil, da sem začel na šoli poučevati orgle in to sem delal kar okoli 30 let.

Prvi župnik župnije Stožice

Zaradi širjenja mesta Ljubljane v severnem delu (Bežigrad, Ježica), je bilo potrebno za novo naselje, ki je štelo več kot 13.000 prebivalcev (BS 3), misliti na ustanovitev nove stoženske župnije. Ta je bila ustanovljena 1. januarja 1976. Najprej je imela zelo skromno cerkev sv. Jurija in skoraj uničeno mežnarijo.

Nadškof dr. Jože Pogačnik me je imenoval za prvega župnika te župnije in mi naložil nalogo, da sezidamo novo, večjo in primernejšo župnijsko cerkev. Po neštetih dogodivščinah, ki jih zaradi omejenega prostora ne morem opisovati, je zmagala Božja moč, cerkev, skupaj z župniščem, je bila zgrajena in tako danes vernikom iz Stožic predstavlja središče duhovnega življenja.


Smlednik, župnijska cerkev sv. Urha. Foto: Ivo Žajdela


32 let v Stožicah, zdaj 12 let v Smledniku

Naša župnija je imela tudi veliko čast, da je na hipodromu v Stožicah pripravila sprejem svetega očeta sv. Janeza Pavla II. Na to smo bili zelo ponosni in hkrati hvaležni Bogu, da se je ta dogodek odvijal ravno v naši župniji. Seveda so po gradnji ostali še veliki dolgovi, ki pa so po Božji dobroti postali rešljivi, tako da danes teh problemov ni več.

Po 32 letih župnikovanja v Stožicah sem sam prosil za premestitev in nadškof Alojz Uran (moj sošolec) me je poslal v župnijo Smlednik, v kateri delujem že 12 let.

Vesel sem, da se z verniki te župnije razumem, da me večinoma lepo sprejemajo, da smo med seboj veliki prijatelji. Hvala vsem, zlasti pa hvala dobremu Bogu, ki mi je dal dočakati jubilej 50. obletnice mašniškega posvečenja.
_ _ _

Že predstavljeni biseromašniki in zlatomašniki:

Franc Matjaž

Niko Marovt

Vinko Malovrh

Anton Majc

Alojzij Slavko Snoj

Anton Lavrič

Vinko Kraljič

Jože Kolmanko

Ciril Kocbek

P. Anton Jerman

Metod Lampe

Alfonz Grojzdek

Jožef Drolc

Florijan Božnar

Marko Burger

Jože Pacek