Zlatomašnik Niko Marovt
Zlatomašnik Niko Marovt
Niko Marovt. Foto: arhiv Družine
Niko Marovt se je rodil leta 1944 v Novi Cerkvi. Njegova službena mesta so bila: eno leto pri Svetem Urbanu pri Ptuju, dve leti je bil kaplan v Dravogradu in zdaj je 47 let župnik župnije Kozje - Buče.
Na kratko je Niko Marovt opisal svojo dolgoletno duhovniško poslanstvo.
Marovt, Reporter, 6. 7. 2020.pdf
Čudovite spomine imam na leta osnovne šole
Rodil sem se 6. decembra 1944 v Novi Cerkvi. Mama je bila Amalija, rojena Poznič, ata Mihael Marovt.
Leta 1946 smo se preselili v Šmartno v Rožni dolini. Žal je ata leta 1947, star 35 let umrl. Mama je ostala sama z nami tremi, brat Miha star deset let, Oto star šest let in jaz tri leta.
Prva štiri leta osnovne šole sem hodil v Šmartnem v Rožni dolini, še danes imam na ta leta čudovite spomine. V prvem razredu nas je učila gospa Ivanka Požar, to je bila učiteljica in mama vsem nam. V drugem razredu me je učila Mara Lipičnik, tudi ta je bila najprej vsem nam mama, ta nas je učila tudi v četrtem razredu. V tretjem pa nas je učila gospodična Ida Tanjšek, v njo pa smo bili že vsi fantje zaljubljeni.
V višje razrede osnovne šole, takrat nižja gimnazija, pa sem hodil v Vojnik, ker pri nas ni bilo tujega jezika, tam pa je bila nemščina.
Buče na Kozjanskem, župnijska cerkev sv. Petra. Foto: Ivo Žajdela
Ponudili so mi štipendijo, naj študiram kar koli ...
V gimnazijo sem hodil v Celje. Imel sem željo študirati medicino, ali arhitekturo. Doma sem redno hodil k maši in gospodu župniku stal ob strani. Nekoga je motilo in so me poklicali na razgovor v Celje. Prvi razgovor je bil z nekim že na videz nasprotnikom vere, bil je v službi na komiteju. Z njim nisva imela dolgega pogovora.
Naslednji pogovor je bil na komiteju in spet o teologiji, da Boga ni. Ponudili so mi štipendijo, naj študiram kar koli. Ko sem šel domov s kolesom, sem razmišljal, zakaj bi meni kdo ukazoval, kaj naj študiram. Niko, poskusi bogoslovje, sem si dejal. Presenetil sem mamo, pa tudi župnika Janka Kokošineka. Šel sem v Ljubljano, mnogi so pričakovali, da bom študij prej ali slej pustil.
Duhovništvo mi pomeni vez z ljudmi in Bogom
Danes, hvala Bogu in Mariji, sem ostal in zdržal do zlate maše. Duhovništvo mi pomeni vez z ljudmi in Bogom. Lepota poklica je prav v povezanosti z ljudmi, farani, ko vsi skupaj pokleknemo in prosimo Boga za zdravo pamet.
Vero z Bogom ohranimo tudi z Jakobovim pismom, če bi ljubezni ne imel, nisem nič. Ljubezen je neumrljiva. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.
V priponki dodajamo pogovor z njim v reviji Reporter.
Marovt, Reporter, 6. 7. 2020.pdf