Metod Lampe se je rodil leta 1942 v Cerknici. Trideset let je bil župnik v bližnjem Grahovem, kjer je pozidal novo cerkev. Zdaj je duhovni pomočnik v župniji Sv. Jerneja na Opčinah pri Trstu.

V krajših spominih, objavljamo jih v priponki, je Metod Lampe opisal svojo dolgoletno duhovniško poslanstvo. Tule je odlomek.

Grahovo: »Veš, tukaj bo treba postaviti novo župnijsko cerkev.«

Naslednja postaja je bila Grahovo pri Cerknici. Moj predhodnik Jože Peterlin mi je ob predaji položil na srce: »Veš, tukaj bo treba postaviti novo župnijsko cerkev«. Deset let je še preteklo, da so dozoreli časi. Seveda rok nisem držal križem, saj je bilo veliko dela. Učenci so bili željni spoznavati Jezusa. Bolniki so se veselili obhajila.
Metod Lampe

Veliko je bilo mladih na pragu odraslosti, ki so se želeli pripraviti na prejem zakramentov. Če je v katerem izmed njih ostalo le pri tem, sem se tolažil, da je Bog tisti, ki spreobrača srca. Mnogo ur je bilo izpolnjenih za priprave staršev na krst, prvo obhajilo, birmo njihovih otrok. Vmes je prišla še obnova podružnične cerkve na Bločicah.

Prižgimo tisoč lučk za grahovsko cerkev

Napočil je dan, ko sem mogel zaprosit arhitekta Franceta Kvaternika, naj naredi idejni načrt za cerkev Marijinega Brezmadežnega Spočetja v Grahovem. Sledil je sestanek mož z arhitektom. Mladi so po vaseh prodajali barve in nalepke za pirhe, dar družine iz Litije.


Grahovo, mesto med drugo svetovno vojno uničene cerkve. Foto: Ivo Žajdela

Moji mama in sestra sta vezli vizitke za božič in veliko noč. S tema izkupičkoma smo kupili žarnice, žico in kable s vtikači za serije lučk za božična drevesca. Mladi so žarnice navdušeno vezali v serije, moja sestra jih je dokončevala. Geslo luč se je glasilo: »Prižgimo tisoč lučk za grahovsko cerkev« (nastalo je več kot tisoč serij). Te serije so kupovali tudi po drugih župnijah.


Grahovo, župnijska cerkev Marijinega Brezmadežnega Spočetja. Foto: Ivo Žajdela

Z zbranim denarjem smo plačati izdelavo načrtov za cerkev, za obnovo župnišča in ostalih poslopij. Župljani so gradnjo cerkve vzeli zelo resno s prispevki, z darovi z lesom in delom. S pridobivanjem gradbenih dovoljenj, hvala Bogu, ni bilo težav.

Trideset nedeljskih obiskov župnij za novo grahovsko cerkev

Zame se je začelo romanje po slovenskih župnijah. V soboto sem presedél pri telefonu, da sem našel župnijo, ki naj bi jo obiskal naslednjo nedeljo. Zvečer so čakala še oznanila in priprava v zakristiji za mašnika, ki me je v nedeljo nadomeščal. Redno je to bil dr. Franc Škrabl. V nedeljo zjutraj pa ob štirih ali petih na pot. Tu sta mi priskočili v pomoč mama za spremstvo in sestra za šoferko.


Cerkev v Grahovem. Foto: Ivo Žajdela

V župnijah sem bil vedno lepo sprejet. Čakali so me nagovori pri vseh mašah, spovedovanje in maša. Po kosilo pa proti domu z darom župnika in župljanov. Tako se je v dobrih desetih letih vsako leto nabralo okoli trideset nedeljskih obiskov župnij po Sloveniji. V marsikateri župniji so se zahvaljevali: »Hvala, ker ste nam predstavili tragedijo naše domovine in bolečo rano Slovencev, razdeljenih na naše in vaše.

V torek ali sredo me je pot peljala v Ljubljano na podjetje, da se je zmanjšal kredit, sklenjen s podjetjem, graditelji cerkve.

Srečo sem imel spoznati celo vrsto plemenitih in dobrih ljudi

Uslužbenci, zidarji in delavci so hiteli z gradnjo. Začeli so s temelji konec avgusta 1992. Temeljni kamen je 11. oktobra istega leta blagoslovil škof Jožef Kvas. Ob tej priliki je gospod posvečevalec rekel: »Po navadi blagoslavljajo temeljni kamen, ko se še nič ne vidi. Tu pa so zidovi že pozidani«.


Grahovo, foto: Ivo Žajdela

Za božič smo v še nedograjeni cerkvi imeli prvič polnočnico in praznične ter nedeljske maše, dokler se niso vrnili zidarji, ki so zidove še ometali. Potem smo se od podjetja poslovili, ker smo vsa ostala dela opravili s svojimi mojstri. Tako sem imel srečo spoznati še celo vrsto plemenitih in dobrih ljudi.

Leta 2000 je nadškof Franc Rode posvetil novo cerkev v Grahovem

Ljubljanski nadškof Franc Rode, zdaj kardinal, je cerkev 27. aprila 2000 posvetil. To je bil nadvse slovesen hvalospev Bogu za tako velik dar. Že leta 1993 je bil na tiho nedeljo še en praznik za župnijo. Takrat je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar posvetil štiri zvonove, ki so bili dar našega rojaka iz Avstralije Nika Krajca in njegove žene Marijane, nekdanjih sosedov grahovske cerkve.

Od oktobra do spomladi so zvonovi čakali v skednju pri sosedovih na ta slovesni praznik, na posvetitev, da bi župljanom, krajanom in gostom zapeli svojo veličastno pesem zvonov. Tisto leto je na ta dan bila tiha nedelja, a pri nas zelo veličastna in glasna.

Več v priponki.

Lampe, Metod Lampe, Opčine.docx