Jože Kolmanko se je rodil v Večeslavcih v Prekmurju. Njegova zadnja postaja se je pričela leta 2003 v župniji Cezanjevci. Pove, da je danes biti duhovnik težje, kot nekoč.

V krajših spominih, objavljamo jih v priponki, je Jože Kolmanko opisal svojo dolgoletno duhovniško poslanstvo. Takole je napisal.

Vsepovsod je bilo veliko za obnavljati

S 15. julijem istega leta so me imenovali za župnijskega upravitelja Ožbalt ob Dravi in soupravitelja Kaple na Kozjaku. Na tej župniji sem ostal do leta 1989. Od tam me je pot vodila k Sv. Andražu v Slovenskih Goricah. Moja zadnja postaja se je pričela leta 2003, in sicer v župniji Cezanjevci, po smrti tamkajšnjega župnika Alfonza Korbuna, ki je tragično preminil v prometni nesreči.

Jože Kolmanko

V tej župniji tudi danes živim in jo tudi vodim, ker mi zdravje to še dopušča.

Če se ozrem v preteklost, opažam, da sem moral na vsaki župniji poleg svojega poslanstva ki ga imam, opravljati tudi veliko drugih del. Vsepovsod je bilo veliko za obnavljati od notranjosti in zunanjosti cerkva do župnijskih domov. Vendar z dobro voljo ljudi na vseh župnijah uspe vse, če nas združuje Božja ljubezen.

Ni več tiste gorečnosti, kot je bila nekoč

Biti duhovnik v današnjem času je morda zame malo težje, kot za mladega duhovnika, kajti časi so se zelo spremenili. Spominjam se, da so nekoč bile cerkve ob nedeljah polne vernikov in ti je bilo v veselje pridigati. Tudi danes še vedno z veseljem pridigam, čeprav v napol prazni cerkvi. Maše ob delavnikih so bile obiskovane v velikem številu, danes mašujem večinoma v prazni cerkvi.


Cezanjevci, župnijska cerkev sv. Roka in Boštjana. Foto: Ivo Žajdela

Priprave na zakramente so težje, saj ni več tiste gorečnosti, kot je bila nekoč. Doma ni več, vsaj pri nekaterih družinah, verske vzgoje in se mi včasih zdi, da smo kot nek »servis« za podelitev zakramentov.

Biti duhovnik v današnjem času težje, kot nekoč

Lahko bi rekel da je zame biti duhovnik v današnjem času težje. Dobrota ljudi je ostala, saj z veseljem lahko rečem, da mi veliko družin pomaga na takšen ali drugačen način. Naj jim Bog povrne to dobroto. A vendar se vedno znova spomnim na verz iz Svetega pisma, ki sem ga imel ob novi maši: »Uči me Gospod spolnjevati tvojo voljo.« Naj bodo takšni ali drugačni trenutki, se vedno znova trudim izpolnjevati Njegovo voljo.

Več v priponki.

Kolmanko, Jože Kolmanko, Cezanjevci, spomini.doc