Foto: Jože Pavlič

V Galeriji Družina je bila v ponedeljek, 20. junija, predstavitev pobude 24 ur molitve in posta za domovino. Letošnji slogan je Edinost, sreča, sprava. Ob 25. obletnici samostojne slovenske države so o Prešernovih verzih spregovorili ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, evangeličanski škof Geza Filo, mufti islamske skupnosti Nedžad Grabus ter prota in stavrofor srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković. Poudarili so temeljne vrednote in trud vsakega posameznika za napredek slovenske države.



Verske skupnosti skrbijo za duhovno razpoloženje državljanov

Evangeličanski škof Geza Filo se je zahvalil Bogu in vsem, ki so pripomogli k samostojnosti Slovenije. Zaželel je, da bi vrednote ostale trden temelj za skupno prihodnost. Poudaril je, da je lepo biti Slovenec, saj je Sloveniji uspelo na marsikaterem področju zagotoviti lepše življenje. Tam, kjer pa se to ni uresničilo, se moramo truditi in se žrtvovati, da bi se našla boljša pot.. Obletnica je ravno pravi čas, da se vprašamo, kaj storiti, da bi vsak državljan živel človeka vredno življenje. »Verske skupnosti so med drugim tiste, ki svoje vernike opogumljajo, da se je treba za domovino potruditi, žrtvovati, da je država tega vredna in pravzaprav da ni druge poti. Verske skupnosti so tiste, ki skrbijo za duhovno razpoloženje državljanov. Zelo pomembno je, kakšen je tudi odnos neke družbe, v kateri živijo. Verni ljudje smo ljudstvo, ki je spravljeno z Bogom in ki dela mir in spravo med ljudmi in ma za to tudi posebno poslanstvo med Slovenci – spravo, v katero nas je poklical Bog.« Poudaril je temeljne, vsem verskim skupnostim skupne vrednote: mir, duhovni razvoj in medsebojno sožitje.

Na Boga se ne moremo obračati ločeno od drugih ali celo proti drugim

Stanislav Zore je poudaril, da je Prešeren edinost, srečo in spravo razumel univerzalno, brez meja. Zaradi ritma je vrstni red pesnik nekoliko spremenil. Zore verjame, da je najprej potrebna sprava, ta ustvari edinost in iz tega začne živeti sreča. Za spravo se mora truditi vsak posameznik. Globoko sta vanj zapisana tudi molitev in post, saj brez njiju pozabimo, da so domovina in ljudje podarjeni. Brez posta se naš svet zoži na materialno v grobem pomenu besede in ne vidimo presežnega. Takrat začnemo izkoriščati naravo, družbo in posameznike. Prešeren je zapisal, da Bog ljubi vse ljudi. »Ko se v molitvi mi, kristjani, in verjamem, da tudi druge verske skupnosti, obračamo na Boga, se ne moremo na Boga obračati osamljeno, ločeno od drugih, ali celo proti drugim. To je zloraba Boga in to bi bila tudi zloraba molitven e drže pred Bogom. Molitev nas odpira za vse ljudi, otroke svoje, če ponovim Prešernovo misel. In zato verjamem, da verske skupnosti naši družbi ponujamo prav ti dve razsežnosti. Več smo kot snov in zaradi tega zaslužimo medsebojno spoštovanje.« Deležni smo božje ljubezni, zato smo dolžni skrbeti drug za drugega. Ko bomo vsi, gospodarstvo, politika, znanost in umetnost, začeli uresničevati molitev in post, bodo edinost, sreča in sprava začeli postajati resničnost našega življenja.

Nujno je razvijati solidarnost in zatirati ksenofobijo

Muslimanska skupnost je prav zdaj v času posta, je dejal mufti islamske skupnosti Nedžad Grabus. Ob samostojnosti smo se Slovenci odločili za svobodno, tudi versko, državo, ki bo podobna modernim civiliziranim državam, ki krepijo duh enotnosti in medsebojne povezanosti, a gojijo različnost, je poudaril. Vsi se moramo truditi za napredek in blaginjo. Opozoril je tudi na nestrpnost. »Nujno je razvijati solidarnost, ki bo omogočala državljanom Slovenije, da živijo dostojanstveno. V času krize se pojavljajo različne ksenofobne ideje. S tem dejanjem potrjujemo, da smo pripravljeni za skupno življenje, spoštovanje različnosti in razvijanje medverskega dialoga, proti kakršnim koli oblikam ksenofobije.« Dejal je, da muslimanska skupnost spoštuje do Katoliške Cerkve v Sloveniji, ki je potrdila vlogo stabilizirajočega dejavnika v slovenski družbi.



Sprava se začne s kesanjem in odpuščanjem

Pred 25 leti se je preoblikoval svet, je dejal prota in stavrofor srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković. Takrat je bila Slovenija vzor na Balkanu in širše, zdaj pa mladi odhajajo po kruh v tujino, kar pomeni, da nekaj ni v redu. »Danes bi morali prižgati rdeči alarm, ki bi opozoril, da se takoj zresnimo, da ne gledamo, kdo je kdo, ampak, kdo kaj zmore. Da namesto 'naš' in 'vaš', začnemo gledati in korakati v prihodnost skupaj z roko v roki. Sprava se začne tam in se bo začela takrat, ko bodo vsi pripravljeni se pokesati in drug drugemu odpustiti.« Brez tega si lahko spravo samo želimo. Spomnil je na Jezusove besede: »Kdo od vas je brez greha, naj prvi vrže kamen«. Zaželel je, da bi bila lepa država uspešna in bi iz nje ne odhajali, temveč se vanjo vračali.



24 ur molitve in posta za domovino

Pobudo 24 ur molitve in posta za domovino je predstavil direktor Založbe Družina Tone Rode. 24-urna molitev in post za domovino se bosta začela 23. junija ob 18. uri. Ob 18.30 bo v ljubljanski stolnici v okviru te pobude maša. 24-urna neprekinjena molitev bo v ljubljanski stolnici in se bo zaključila z mašo za domovino, ki jo bodo 24. junija ob 16. uri darovali slovenski škofje.



Devetdnevnica za domovino

Devetdnevnica za domovino se je začela 16. junija z mašo v mariborski stolnici, ki jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Trajala bo do 24. junija. Župnije so prejele knjižico z molitvami za vsak dan in plakat. V času devetdnevnice bo vsak dan ob 5h zjutraj na Radiu Ognjišče molitev rožnega venca za domovino.

Rode je povabil, naj se molivci aktivno vključijo v 15-minutno molitev z vpisom na seznam na spletni strani www.nasadomovina.si, ki je že na voljo. Vsak se lahko vpiše večkrat.


Ob začetku tiskovne konference smo stoje poslušali slovensko himno, ki jo je zapel Slovenski oktet.

Preberite tudi:

Slovenci smo uresničili tisočletne sanje - Pastirsko pismo slovenskih škofov ob 25-letnici slovenske države
Začela se je devetdnevnica

Video:

















V spodnjih videoposnetkih poslušajte, kaj so Sloveniji in Slovencem zaželeli predstavniki verskih skupnosti v Sloveniji ob 25. obletnici samostojne države.