Frančiškani so edini, ki jim je Cerkev dovolila bogoslužno obhajati praznik vtisnjenja ran svetemu Frančišku Asiškemu, to je 17. septembra. Na ta dan je Frančišek Asiški prejel Kristusove rane, ko je molil na gori La Verna.

Sicer ne ge za področje božje, temveč le človeške vere, saj praznika ne zaznamuje vesoljna Cerkev – le Frančiškovi redovi.

Frančišek se je rad umikal v samoto, tako je bilo tudi avgusta leta 1224. Na gori Verni, kjer je imel kamnito kapelico, je molil in premišljeval. Ko je na praznik povišanja svetega križa, 14. septembra, v globoki molitvi razmišljal o Kristusovem trpljenju, se mu je križani Jezus prikazal. Frančiška je to še okrepilo v ljubezni do njega. Ko je podoba izginila, so se na Frančiškovih rokah in nogah pojavile rane, katerih medicina ni znala pojasniti. Iz njih je tekla kri.

Čeprav se je Frančišek rodil v Asisiju bogatemu trgovcu, se je sam odpovedal materialnim dobrinam in jih zamenjal za duhovne. Bil je diakon, vendar duhovnik nikoli, saj je menil, da ni vreden te časti. Ustanovil pa je frančiškanski red.

Pri nas so frančiškani najštevilčnejša redovna skupnost – v Sloveniji jih je okrog 80. Frančiškovo vodilo izpolnjujejo na Brezjah, v Ljubljani, na Kostanjevici v Novi Gorici, na Sveti gori, v Novem mestu, Kamniku, Kopru, Mariboru, Nazarjah, Novi Štifti in v Sveti Trojici v Slovenskih goricah, do pred kratkim pa so bili tudi v Strunjanu.

Sveti Frančišek Asiški sicer goduje 4. oktobra.