Aprila 2013 sta se starša ameriškega vojnega poročevalca Jamesa Foleya, ki so ga pred dnevi kruto umorili pripadniki teroristične skupine »Islamska država«, udeležila molitvenega bdenja na univerzi Marquette v Milwaukeeju, da bi molila za svojega sina, ki je takrat neznano kam izginil v Siriji.

Preden sta Diane in John Foley lansko pomlad dobila potrditev vesti, da je njun sin pogrešan, je Diane po lastnih navedbah to sama občutila že pred tem. James, ki se je sicer redno javljal po telefonu, enkrat ni poklical domov, in ko je bila vest o njegovem izginotju potrjena, sta se starša, katoličana, zatekla v vero in našla močno oporo v molitvi ter prosila za sinovo varno vrnitev.

»Vera je že od nekdaj del našega družinskega življenja, ta izkušnja pa jo je še poglobila, saj je v veri naše upanje. Upava, da bo Bog dobro poskrbel za najinega Jima«, je Diane Foley tedaj povedala v pogovoru za Catholic Herald v Milwaukeeju.

Le upamo lahko, da bo močna vera pomagala zakoncema Foley, župljanoma Naše Gospe rožnega venca v Rochestru, soočiti se s kruto izgubo 40-letnega sina, ki so ga obglavili pripadniki islamskih skrajnežev, teroristične skupine »Islamska država«.

Po navedbah medijev so pristojni ameriški organi potrdili pristnost video posnetka, ki so ga 19. avgusta letos na svetovnem spletu objavili džihadisti, na katerem je prikazano obglavljenje Jamesa Foleya, diplomanta univerze Marquette in zadnja leta svobodnega časnikarja, večinoma poročevalca s kriznih območij. Leta 2011 so ga ugrabili na libijskem bojišču in ga 45 dni kot talca zadrževali v Tripoliju.

Konec leta 2012 je izginil v Siriji. Njegova družina je takrat na družbenem omrežju Facebook zapisala: »Žrtvoval je svoje življenje za sirski narod. Kot Jim so tudi tamkajšnji ljudje nedolžni. Nikakršnega nadzora nimajo nad ameriško politiko v Iraku, Siriji ali kjer koli drugod po svetu.«

»Islamska država« zatrjuje, da so Jamesa Foleya ubili v povračilo za ameriške zračne napade na teroristična oporišča in da nameravajo ubiti še več ameriških talcev.

Vest o grozljivi smrti Jamesa Foleya je šokirala ves svet in spodbudila številna molitvena srečanja ter izjave sočutja in podpore Foleyevi družini s strani katoliških voditeljev, občestva v Marquettu ter različnih časnikarskih združenj.

»Brutalnost dejanja sama po sebi pričuje o nepojemljivem in nečloveškem zlu, ki vlada v Iraku«, je zapisal škof Peter A. Libasci iz Manchestra v ameriški zvezni državi New Hampshire. »Molitvam, izrečenim pred skoraj dvema letoma, se zdaj pridružujejo molitve za Jamesov večni pokoj in njegovo vstajenje v večno življenje po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.«

Krajevni župnik Paul Gousse staršema umorjenega časnikarja stoji ob strani že od dne, ko je bil grozljivi video posnetek objavljen na svetovnem spletu. Domača župnija se združuje v molitvi za Jima, njegovo družino, prijatelje, kolege, in vse tiste, »ki so še vedno v nevarnosti«.

Po vesti o sinovi smrti je Diane Foley na družbenem omrežju Facebook zapisala: »Jimu se zahvaljujemo za vso radost, ki nam jo je prinesel. Bil je izjemen sin, brat, poročevalec, in izjemen človek.«

Jamesova sestra Kelly je na družbenem omrežju Twitter prosila vse uporabnike, naj si ne ogledajo posnetka bratovega obglavljenja: »Prosim vas, počastite Jamesa Foleya in spoštujte zasebnost njegove družine. Ne oglejte si videa. Ne delite ga. Življenje ne bi smelo biti takšno.«

Leta 2011, potem ko je bil izpuščen iz libijskega ujetništva, je James Foley napisal prispevek za krajevni časnik v Marquettu o tem, kako je uspel ujetništvo v vojaškem zaporu v Tripoliju preživeti s pomočjo molitve, še posebej rožnega venca. Zaprt je bil z dvema kolegoma: »Vsak dan smo bolj skrbeli, da bodo naše matere postale panične. Moja kolegica, Clare, bi morala materi voščiti za rojstni dan, le dan po tistem, ko so nas zajeli. Sam si še nisem v celoti priznal, da moja mama ve, kaj se je zgodilo. Toda Clare sem ves čas dopovedoval, kako močno vero ima moja mama. Molil sem, da bi vedela, kako mi ni nič hudega. Molil sem, da bi ji to na nek način, s pomočjo vesolja, tudi sam sporočil.«

Foley je pričel z molitvijo rožnega venca.

»Molili sta ga moja mama in babica. Med Očenaši sem zmolil deset Zdravamarij. Trajalo je dolgo časa, skoraj eno uro sem štel 100 Zdravamarij s členki na rokah. In pomagalo mi je, da sem ostal osredtočen«, je zapisal. »S Clare sva molila skupaj, na glas. Pomagalo nama je, da sva ubesedila svojo šibkost in upe, v pogovoru z Bogom, da tega nisva počela potihem in sama.« Ko je po dveh tednih ujetništva smel poklicati domov, mu je mama povedala, kako so tudi v domači župniji molili zanj: »Spraševal sem se, če so bile navsezadnje molitve drugih tiste, ki so me držale pokonci. Če drugega ne, pa je bila molitev neke vrste lepilo, ki mi je omogočalo svobodo, sprva notranjo, kasneje pa tudi čudežno osvoboditev med vojno v režimu, ki z mojo svobodo ni ničesar pridobil.«

James Foley je diplomiral iz zgodovine na jezuitski univerzi v Marquettu, leta 2008 pa je zaključil še magistrski študij časnikarstva na Medill School of Journalism.

Vir: Catholic News Service / CNA
Foto: CNS / splet