V Clevelandu v ZDA so bili v soboto, 5., in nedeljo, 6. septembra 2015, 66. Baragovi dnevi. V nedeljo je mašo v slovenskem jeziku v stolni cerkvi v Clevelandu daroval upokojeni koprski škof Metod Pirih.

S svetniki začutimo Božjo bližino

V pridigi je povabil k molitvi za beatifikacijo škofa Barage, kar je tudi namen Baragovih dni. Dejal je, da je svetost tudi naš poklic, saj nam Jezus pravi, naj bomo tako popolni, kot je naš nebeški oče. »Svetost ni le sad našega prizadevanja, ampak v prvi vrsti sad Božje milosti. Po milosti pride v nas do globoke preobrazbe.« Upokojeni škof mneni, da si moramo prizadevati, da bi bilo naše krščanstvo čim bolj verodostojno in prepoznavno in da ne bi zapadli v skušnjavo. Z ljudmi, kot je Baraga, so ljudje začutili Božjo bližino, zato so naši vzorniki in priprošnjiki. »Biti nam mora omogočeno, da občudujemo odsev Kristusove podobe v ljudeh in osebnostih iz preteklosti, kakor tudi v ljudeh, ki živijo v enakih življenjskih okoliščinah kakor mi. Ljudem je potrebna gotovost, da je tudi danes mogoče biti zvest, veren, čist, pošten, usmiljen, potrebujemo konkretne zglede uresničenega življenja po evangeliju in pa zagotovilo, da je v Cerkvi prisotna karizma svetosti. Potreba po svetnikih iz lastne družine, lastnega rodu, naroda in kulture je še močnejša pri ljudeh in narodih, ki so nedavno sprejeli krščanstvo.«

Pridigo je sklenil z besedami, naj verniki upajo, da bo Božji služabnik Friderik Baraga razglašen za svetnika, in zaželel, da bi nam pomagal »čim lepše uresničevati v sebi Božjo podobo in dobro srce«.

Leta 2012 je kardinalska komisija v Rimu priznala junaške kreposti Friderika Ireneja Barage, ki je v beatifikacijskem postopku, papež pa je dovolil, da se verniki škofu Baragi lahko priporočajo kot častitljivemu Božjemu služabniku.

Baragovih dni se udeležujejo slovenski rojaki iz Lemonta, Chicaga, Clevelanda, Toronta in Hamiltona ter drugih krajev iz ZDA in Kanade, kjer živijo Slovenci.

Življenje in delo škofa Friderika Ireneja Barage (1797–1868)

Friderik Irenej Baraga se je rodil 28. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem, umrl pa je 19. januarja 1868 v Marquettu v Michiganu v ZDA. Bil je slovenski misijonar, škof, popotnik in slovničar. Pravo je študiral na Dunaju, teologijo pa v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stolni cerkvi leta 1823 in bil kaplan v Šmartinu pri Kranju in Metliki, dokler ni leta 1830 odšel v ZDA kot misijonar. Večino časa je delal med Indijanci. V škofa je bil posvečen v Cincinattiju v Ohiu, svoje prvo škofovsko mesto je dobil v Saultu Ste. Marie, katerega sedež je prenesel v Marquette.

V zvezni državi Michigan v ZDA so po njem poimenovali okrožje, mestno občino in vas.

Škof Baraga je bil avtor številnih verskih knjig, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Posebnega pomena sta njegov slovar in slovnica čipevskega jezika (Dictionary of the Otchipwe language, explained in English (1853); A theoretical and practical Grammar of the Otchipwe language (1850)). Poleg tega je v nemščini izdal knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), v kateri so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. V slovenščini sta leta 1997 izšli knjigi Krščanski nauk za Indijance, Družina 1997 in Opominjevanje za sveto leto.

Vir: SŠK