Globoka razdeljenost političnega prostora je ena glavnih značilnosti slovenske tranzicijske stvarnosti. Vendar ima le-ta dolgo tradicijo. Pravzaprav gre za eno od zgodovinskih stalnic, ki obstaja vse od nastanka prvih modernih političnih strank ob koncu 19. stoletja, ko je prišlo do politične delitve na katoliško-konservativni in liberalno-progresivni tabor (socialdemokratski tabor, ki je tudi dobil svojega institucionaliziranega predstavnika, je bil tedaj zelo šibek in zaradi tega politično marginaliziran). Ideološka polarizacija, ki se je neredko sprevrgla v odkrito sovražnost med političnimi protagonisti, je močno hromila politično življenje, saj je preprečevala dialog, ki bi omogočil doseganje konsenza o najpomembnejših skupnih ciljih. Še več, zastrupljala je celotno družbeno ozračje, saj so se konflikti prenašali iz politike tudi na druga področja in celo v medosebne odnose.

Razpoke znotraj pomladnega tabora

Situacija, ki smo ji sedaj priča, je torej n...