^»Sem Patrik, preprost grešnik ...« Ni veliko knjig, ki se začnejo s tako ponižnim priznanjem. Človek, ki se zmore zavedati lastne pomanjkljivosti, gotovo – kljub pohlevnosti – premore silno notranjo moč, ki mu jo lahko da samo posvečeno in predano življenje. Patricius, kot sam sebe imenuje, v svoji avtobiografiji z naslovom Confessio – Izpoved na skoraj vsaki strani napete zgodbe svojega življenja izpričuje notranji žar, odločnost ter globoko zaupanje v Gospoda sveta, značilno za goreče zgodnje oznanjevalce Kristusovega sporočila.

Izpoved je latinsko besedilo iz 5. stoletja, ki se je ohranilo v rokopisu, datiranem v 8. stoletje. Avtor besedila, kot pravi izročilo, naj bi bil sam sv. Patrik, svetnik, ki ga danes povezujemo z Irsko, katere zavetnik je, simbolom triperesne deteljice, goduje 17. marca. Poleg Izpovedi pripisujejo sv. Patriku tudi avtorstvo Pisma Korotikovim vojakom; drugi pisni viri o življenju in delovanju svetega Patrika so kasnejši, njihove informacije pa bolj nezanesljive.

Irska, sv. Patrik in Slovenija

Ker je bil Patrik eden izmed glavnih oznanjevalcev krščanskega evangelija na Irskem, ni presenetljivo, da ga je dežela izbrala za svojega zavetnika. God sv. Patrika praznujemo 17. marca, ko praznuje tudi okoli dva tisoč slovenskih Patrikov in Patricij. Ta dan se sicer po vsem svetu praznuje irska kultura. Zadnjih nekaj let s projektom »A Global Greening« dan sv. Patrika praznujejo tudi svetovne znamenitosti, kot je recimo Kolosej ali napis v Las Vegasu, ki jih za to priložnost osvetlijo z zeleno barvo. Ob dnevu sv. Patrika se je v zeleno obarval tudi že Ljubljanski grad.



Slovenija je z Irsko že dolgo kulturno povezana. Obe državi tudi spadata med bolj zelene pokrajine na svetu, v obeh pa je tudi močan katoliški utrip. Prav tako tesno sodelujeta v mednarodnih projektih in ohranjata dobre stike. Naj omenimo še dejstvo, da je v naših krajih deloval Viktorin Ptujski, ki ga je Patrik – sodeč po njegovem besedilu – prebiral tudi sam.

Confessio

S podporo irskega veleposlaništva je Confessio v slovenskem prevodu izšel pri Družini marca 2014. Slovenska izdaja vsebuje tudi latinsko besedilo, vsako izmed 62 poglavij pa je opremljeno z iluminirano inicialko – ilustrirano začetno črko, ki Patrikovo zgodbo bralcu predstavi še vizualno. Ilustracije so delo svetnikovega soimenjaka, Patrika Benedičiča, besedilo pa je v slovenščino prevedel avtor te predstavitve.



Sv. Patrik, triperesna deteljica, kače in svinje

O sv. Patriku na Irskem in po svetu kroži mnogo legend. Eden vidnejših simbolov, povezan z Irsko in sv. Patrikom, je triperesna deteljica; z njeno pomočjo naj bi Patrik poganskemu ljudstvu na Irskem razložil trojno in hkrati enotno naravo Sv. Trojice. Druga znana zgodba, ki jo najdemo tudi v nekaterih modernih irskih ljudskih pesmih, govori o tem, da naj bi Patrik z Irske izgnal vse kače (v nekaterih različicah pa žabe). Kač na Irskem zdaj sicer res ni, vendar jih dežela od zadnje ledene dobe v resnici sploh ni imela; kače lahko torej razumemo kot simbol za staro keltsko pogansko religijo, ki jo je Patrik izkoreninil, in je simboliko kače tudi sama veliko uporabljala.

Teh dveh legend v Izpovedi ne najdemo in sta se – kot mnoge druge – razvili kasneje. V Patrikovi zgodbi pa iz prve roke izvemo mnogo dogodkov, ki dopolnjujejo njegovo svetniško podobo; eden izmed teh je čudež, ki se zgodi med njegovim vračanjem na Irsko, ko je odprava z ladje, s katero se je vrnil z Irske, pešačila skozi Britanijo in jim je – kot Izraelcem v puščavi – zmanjkalo hrane. Na priprošnjo Patrika se je kmalu približala čreda svinj, ki je odpravo nasitila. Naj zgodbi verjamemo? Glede na to, da jo je, kolikor vemo, zapisal Patrik sam, ji gre pravzaprav verjeti bolj kot kasnejšim legendam ...

Kakšna je zgodba sv. Patrika?

V Izpovedi sv. Patrik pojasni svojo življenjsko zgodbo od mladih let, ko so ga ugrabili iz njegove domače vasi nekje v Britaniji (najverjetneje današnji Wales) ter odpeljali v suženjstvo na Irsko. Med suženjstvom, ko je pasel ovce, je imel čas, da sredi zelene tišine in narave, ki ga je obdajala, razvije svoje notranje življenje. Začel je moliti in v svojem premišljevanju odkril božji glas v svoji duši. Opisi njegovih duhovnih izkustev, ki jih najdemo v Izpovedi, so doživeti in spadajo med najstarejše krščanske omembe globokih notranjih izkušenj. Po naročilu Boga je pobegnil z Irske ter se z ladjo vrnil v svoj rodni kraj, kjer se je poučil o krščanstvu ter se po božjem klicu v svojih sanjah vrnil na Irsko ter tam začel delovati kot škof. V Izpovedi najdemo podrobno pričevanje o tem, kakšno nalogo je Patrik s tem sprejel – irski poganski vladarji so ga preganjali in celo zaprli, vendar se je, kot pravi sam, vedno rešil s pomočjo božje milosti.

Ponižnost in globoko zaupanje v božji načrt

Patrikova življenjska zgodba je prepredena tudi s številnimi navedki iz Svetega pisma, Patrikovim nenehnim priznavanjem božje milosti in lastne majhnosti ter izpovedmi vere; v besedilu najdemo tudi pravo izpoved vere. Iz pričevanja, ki je bilo najverjetneje namenjeno kristjanom, ki so živeli pod Patrikovim škofovanjem, je slutiti ponižnost in globoko zaupanje v božji načrt ter Kristusovo milost. Besedilo je skoraj bolj kot avtobiografija torej zelo osebna izpoved vere, ki je primerljiva z deli sv. Avguština – spomnimo se tudi, da je prav sv. Avguštin avtor dela, ki ravno tako nosi naslov Izpovedi (Confessiones).

GAŠPER KVARTIČ

Foto: Tatjana Splichal, arhiv Družine