Srbska in hrvaška Cerkev v dialogu o kardinalu Stepincu
Srbska in hrvaška Cerkev v dialogu o kardinalu Stepincu
Srbska pravoslavna Cerkev se je odločila, da bo s hrvaško katoliško Cerkvijo pričela dialog o kardinalu Stepincu, z makedonsko pravoslavno Cerkvijo pa dialog o cerkveni edinosti, je včeraj sporočila ustanova Pro Oriente in se ob tem sklicevala na izjavo po zadnjem zasedanju srbskih škofov. Pogovor s Hrvaško škofovsko konferenco naj bi bil namenjen predvsem prizadevanjem hrvaške Cerkve za kanonizacijo kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960). Janez Pavel II. je zagrebškega nadškofa leta 1998 kot mučenca razglasil za blaženega.
Kardinala, ki je v komunističnem režimu povojne Jugoslavije dolgo let preživel v zaporu, naj bi po navedbah Pro Oriente v Beogradu označili kot »vrhovnega vojnega kurata fašistične Neodvisne države Hrvatske« v obdobju druge svetovne vojne. Obe Cerkvi bosta v dialogu razpravljali o vlogi Stepinca »v tragičnem obdobju« med leti 1941 in 1945 v kontekstu razvoja srbsko-hrvaških odnosov v 20. stoletju. Vodja srbske pravoslavne delegacije bo zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije.
Zagrebški katoliški tednik Glas Koncila je poročal, da hrvaški primas kardinal Josip Bozanić v ta namen pripravlja mednarodni simpozij na temo »Kardinal Stepinac in Srbi«, ki naj bi se pričel 24. novembra letos v Zagrebu, na njem pa naj bi obravnavali obdobje med drugo svetovno vojno in po njej.
Srbski škofje pa so na srečanju razpravljali tudi o Makedoniji in Kosovu. Sprejet je bil predlog Štefana Veljanovskega, nadškofa Ohrida in vse Makedonije, da se znova vzpostavi dialog, s katerim bi presegli razkol iz leta 1967 in v Republiki Makedoniji znova vzpostavili »kanonični red«. S srbske strani bosta pogovore z makedonsko pravoslavno Cerkvijo, ki je svetovno pravoslavje ne priznava, vodila črnogorski metropolit Amfilohije in bački škof Irinej.
Glede Kosova so škofje ponovili zahtevo za možnost vrnitve beguncev in pregnanih, izrazili pa so tudi obžalovanje zaradi diskriminacije srbskih pravoslavnih vernikov v Črni gori, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini.
Srbski pravoslavni škofje so intenzivno razpravljali tudi o krizi zakonske zveze in družine v Srbiji, ki se izraža z vse večjim številom splavov, ločitev in primerov družinskega nasilja. Izrazili so zaskrbljenost zaradi še vedno številčnega preseljevanja, brezposelnosti mladih in »propadanja podeželja«.
Vir: Kathpress
Foto: splet