V četrtek, 20. decembra, so v Galeriji Družina v Ljubljani predstavili knjigo prelata Rafka Lešnika Zgodovina – učiteljica življenja.

Knjigo sta predstavila avtor Rafko Lešnik in predstavnik založbe David Ahačič.

Knjiga Rafka Lešnika Zgodovina – učiteljica življenja je predstavitev njegovega življenja in srečevanja s povojno oblastjo ter hkrati zbirka razmišljanj, kako nam izkušnje preteklosti lahko pomagajo pri oblikovanju zdrave prihodnosti.

V posebnem poglavju knjigo dopolnjujejo spomini sestre Polonce Lešnik. Spremno besedo je prispeval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

V času od leta 1949 do 1956 so ga štirikrat zaprli

Rafko Lešnik se je rodil leta 1925 v Poljčah pri Begunjah. Starši so po plebiscitu na Koroškem izgubili službo in zato prišli v Jugoslavijo. Doma so bili zelo verni, vedno so molili in bil je ministrant.

Med vojno so ga Nemci 23. avgusta 1943 mobilizirali v nemško vojsko. Na ruski fronti je bil ranjen, domov se je vrnil šele 18. septembra 1945.


Predstavitev sta poslušala tudi nadškof Stanislav Zore in pomožni škof Franc Šuštar.

V partizane ni odšel, ker ni mogel vsemu pritrjevati, poleg tega je moral reševati domačo družino, ker so jih na začetku vojne hoteli izseliti Nemci, po vojni pa nove oblasti. Gimnazijo je začel v Kranju, maturirati bi moral že leta 1944, pa je šele leta 1947 v Ljubljani.

Odločil se je za študij teologije in v semenišče je prišel 11. oktobra 1947. Leta 1949 je partija odločila, da bi semenišče razredčila ali morda celo ukinila. Rafka (in brata) so zaprli, zasliševa­li, stradali, določili za upravno kazen v Litostroju, vendar nato (oba) spustili, saj ni bilo razloga za sodišče. Njihov glavni namen je bil, da bi opustil študij teologije. Od leta 1949 do 1956 je bil trikrat zaprt.

Bil je na suženjskem delu na gradbišču Litostroja

Najprej je bil zaprt od septembra do novembra leta 1949. Povod za aretacijo njega in nekaterih njegovih sorodnikov mu je namestila kar Udba. K njim domov je 6. septembra 1949 poslala dva svoja pripadnika, ki sta se izdajala za pripadnika »kraljeve vojske«. Pasti ni nasedel. Takoj jo je prijavil milici.

Toda že naslednji dan je prišla k njim domov Udba in razen očeta so vse ostale s tovornjakom odpeljali v zapor. Oče se je udbovcu uprl, da ne bo šel nikamor in naj ga kar ustrelijo.

Rafka in njegovega brata so imeli zaprtega na Jesenicah in v Radovljici. Čeprav je javni tožilec odločil, da za očitani mu delikt ni dokazov, so ga z novo zvijačo za tri mesece poslali na suženjsko delo na gradbišče Litostroja.

Pridiganje je bilo pomembno področje njegovega pastoralnega delovanja

V neprijaznem ozračju je imel tudi svojo novo mašo leta 1951, ki je ni mogel imeti v rodnih Begunjah na Gorenjskem, ampak jo je imel pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Ker novomašnik ni mogel v Begunje, so Begunjci prišli v Ljubljano.

Zaradi svojega pastoralnega delovanja je bil deležen usode veliko slovenskih duhovnikov, bogoslovcev in redovnikov.

Rafko Lešnik je svojo drugo zaporno kazen, tri mesece, od katerih je pet tednov prebil v samici (od 23. decembra 1954), dobil zaradi svojih pridig. Pridiganje je ostajalo pomembno področje njegovega pastoralnega delovanja. Njegove nedeljske pridige v stolnici pri maši ob pol dvanajstih so privabljale veliko število ljudi.

Za dva tedna so ga zaprli še leta 1956.

Kanonik, večkratni arhidiakon, prelat

Službovati je začel kot kaplan na Vrhniki, nadaljeval kot župnijski upravitelj v Mokronogu, nato je bil župnik v Trebnjem, dokler ga ni nadškof Jožef Pogačnik poklical v ožje vodstvo nadškofije, kjer je leta 1969 postal kanonik. Temu se je že odpovedal in se znova vrnil v Ljubljano, da »Udba ne bi iz tega delala kapitala, češ so sprti, sicer bi rajši ostal na fari«.

Vse do upokojitve leta 2000 (upokojil se je kot kanonik) je opravljal številne službe. Ukvarjal se je s pastoralno sociologijo (statistiko), o tem tudi pisal, imel pastoralni, duhovniški svet, bil večkratni arhidiakon ter bil v personalni komisiji. Po upokoji­tvi se je še bolj posvetil študiju teologije, prevajanju pomembnih­ sodobnih teologov.

Fotografiji: Ivo Žajdela

Več v viedoposnetkih

1. del



2. del



3. del