Spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
V nedeljo, 23. avgusta, se bomo spomnili žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Dan pozneje, v ponedeljek, 24. avgusta 2015, organizirata Študijski center za narodno spravo in Vojaški vikariat Slovenske vojske mašo in spremljevalne dogodke.
Maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov bo v stolnici sv. Nikolaja ob 18. 30. Še prej, ob 16.30, bo v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani odprtje fotografske razstave Umik čez Ljubelj, na Veleposlaništvu Združenih držav Amerike pa odkritje spominske plošče za žrtve totalitarnih režimov, položitev cvetje in nagovor.
Prepoznati totalitarne režime
Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri so med drugim države članice Evropske zveze in njene predstavnike pozvali k razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in režimov, je bila sprejeta aprila 2009 v Evropskem parlamentu. Resolucija opozarja na pomen spoštovanja človekovih pravic in svoboščin in na to, da Evropa ne bo združena, dokler ne bo sposobna prepoznati nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov kot skupno evropsko dediščino in dokler ne bo zmožna v odprtem in temeljitem pogovoru obsoditi vseh zločinov proti človeštvu v prejšnjem stoletju.
Zakaj 23. avgust?
23. avgusta leta 1939 sta sovjetski in nemški zunanji minister, Joachim von Ribbentrop kot predstavnik nacistične Nemčije in Vjačeslav Mihajlovič Molotov kot predstavnik komunistične Sovjetske zveze, podpisala pakt o nenapadanju, ki pa ga je Nemčija prekršila 2. junija 1941, ko je nemška vojska vdrla v Sovjetsko zvezo.
V Sloveniji je bil dan spomina na žrtve sprejet na dopisni seji vlade 8. avgusta 2012, prva spominska slovesnost pa je bila že leta 2009.
Namen dneva je ohranjanje spomina na žrtve množičnih izgonov in pobojev in spodbujanje demokratičnih vrednot z namenom krepitve miru in stabilnosti v Evropi.
Zlo stoletja
O totalitarnih sistemih, komunizmu in nacizmu je v knjigi Zlo stoletja razmišljal Alain Besançon in obsodil dejanja obeh, nenehno pa opozarja na to, da bi oba režima morali soditi z istimi merili.