Eden bistvenih pogojev solidno delujoče demokracije so svobodni in raznoliki mediji, ki najširšemu krogu državljanov prinašajo verodostojne informacije o dejstvih in argumentirane interpretacije njihovega pomena. Za celotno podobo neke javne pokrajine in njen dialoški potencial je zato med drugim pomembno, da je medijsko vsaj približno uravnotežena, kar pomeni, da imajo pravico in možnost javnega glasu vsi relevantni pogledi, ne samo tisti, ki so iz tega ali onega razloga v privilegiranem položaju.

Slovenske razmere so glede teh postulatov precej oddaljene od idealnih. Če ponovimo že večkrat ugotovljeno: našo družbo, njen medijski segment pa še posebej, zaznamujejo iz nekdanjega režima podedovani monopoli, ki hromijo dialog; krogi, ki imajo od teh monopolov konkretne koristi, želje po dialogu s pozicije (pre)moči ne čutijo, deprivilegirani pa zaradi trajne neenakopravnosti vanj komaj še verjamejo, saj so se zaradi številnih negativnih izkušenj že davno poslovili od naivnega...