V torek, 21. marca, je bilo v Galeriji Družina v Ljubljani odprtje razstave Passio slikarja Karla Vouka iz Celovca. Študiral je arhitekturo na Tehnični univerzi in na Akademiji za likovne umetnosti na Dunaju. Zdaj se ukvarja predvsem s slikarstvom. Slikarja je predstavil likovni kritik Andrej Doblehar, razstavo pa je odprl ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Prireditev je vodila Manica Ferenc.



Passio kot trpljenje, ljubezen in hrepenenje

Andrej Doblehar je spregovoril o zgodovini upodobitev križevega pota od začetkov v Jeruzalemu s 14 postajami prek upodobitev na slovenskih tleh do Voukove razstave Passio, ki ji je slikar dodal tudi vstajenje (prvi je to »postajo« pri nas dodal Stane Kregar). Razstava je bila javnosti prvi predstavljena leta 2005 v piranskih cerkvah. »Passio lahko razlagamo klasično kot pasijonsko trpljenje v liturgičnem, bibličnem in cerkvenem smislu. Hkrati pa tudi kot ljubezen in hrepenenje, kot lahko povzemamo po angleški besedi passion, v širokem kontekstu celo božje ljubezni v razmerju do človeka,« je povedal likovni kritik. Vouk je križev pot ustvaril v mešani tehniki na platno, dodal pa je tudi druge materiale, ki vsebinsko povzemajo določeno postajo (npr. blago). Vse postaje so vertikalne, le zadnja, XIV. je horizontalna.



Znak kot predmet ali metafora

Značilen je izrazito sodobno razmišljanje v simbolnem smislu in likovni izvedbi. V simbolni govorici je v osredju znak – dobesedno kot predmet iz vsakdanjega življenja ali kot metafora (npr. navzdol obrnjen palec, padec pod križem je upodobljen z obrisom tramu križa, vedno bliže tlom, Kristusova dlan, Marija kot obris, stopinje, obleka, žeblji, zatemnelo sonce, pretrgano zagrinjalo). Šele v IV. postaji je Kristus fizično prisoten, to je edina horizontalna postaja. Vstali Kristus je upodobljen kot goli, v čemer Doblehar vidi čistost duha in nedotaknjenost telesa, ki je vzvišeno nad človeško goloto in vsakršnim moraliziranjem. Del glave je odsoten, torej odmaknjen od tega sveta. Kristus se je pokazal v novi duhovni podobi. »Rečemo lahko, da je celoten Passio, križev pot Karla Vouka, izrazito simbolno delo s sodobno delo in vsaka podoba je likovno zaokrožena in lahko pravzaprav govori tudi izven nekega sakralnega konteksta. Vsebinsko poznavanje materije lahko nastopa čisto samostojno.«



Ob koncu je Doblehar omenil tudi grafike, razstavljene v prostoru Galerije Družina, na katerih je Vouk upodobil objezerske pokrajine in vinske trte. Ta ima tudi simbolno govorico, saj se navezuje na križev pot oz. na napoved evharističnega Kristusa, ki reče »Jaz sem trta, vi mladike.«.

To pa ni edini križev pot Karla Vouka, ki je povedal, da z veseljen ustvarja sakralne objekte, kar bo dokazal tudi 16. februarja naslednje leto, ko bo pri Gospe Sveti na Koroškem razstavljen njegov nov križev pot kot kovinska instalacija. Tudi ta se bo navezoval na Passio.



Umetnost je molitev

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je dejal, da je tudi umetnost molitev. Obiskovalce je povabil, naj ob ogledu razstave Passio v tišini in miru premišljujejo in na različne načine molijo križev pot. »Mislim, da je bogastvo umetnosti prav komunikacija in simbolnost, ki nas nagovarja in prebuja, da ne zaspimo v digitalni demenci.« Nobena tehnika ne more nadomestiti umetnosti, je dodal. Umetnost nagovarja tudi tiste, ki niso kristjani, temveč je posebna govorica, ki nagovarja sodobnega iskalca na izviren, drugačen in nevsiljiv način.


Dogodek je z glasbo popestril Duo Limonium.

Razstava bo na ogled od 21. marca do 21. aprila v Galeriji Družina.

Pogovor s slikarjem Karlom Voukom lahko preberete v novi številki Družine (let. 66, št. 13).

Foto: Tatjana Splichal

VIDEO: