Sakralna arhitektura – oblikovalec življenjskega okolja je razstava, ki pokaže na polstoletno delo profesorja na fakulteti za arhitekturo Petra Fistra. Da gre za življenjski opus, je bilo napisano na vabilu v galerijo Družina, vendar, kot je dejal arhitekt Fister na odprtju, v sredo, 19. februarja, »je so slike in risbe na razstavi »le delček mojega polstoletnega študija, sakralna arhitektura me je spremljala vse življenje«.

Peter Fister na odprtju razstave v galeriji Družina (foto: Tatjana Splichal)

Peter Fister se je odločil za študij arhitekture, ker so mu povedali, kot se je pošalil na odprtju razstave, »da nisem pripravljen za tistega, ki bo svoje slike prodajal«. Njegovo prvo delovno mesto po diplomi na fakulteti za arhitekturo je bilo na občini Novo mesto, kjer za prvo nalogo dobil narediti načrt za stolpnico, ki bi stala poleg kapiteljske cerkve. »Uprl sem se in dopovedoval, da bodo s stolpnico uničili kulturno krajino.« Izgubil je službo, za kar jim je, kot je dejal, še danes dvakratno hvaležen: »Ker tam ni stolpnice še danes. In ker sem brezposelni odšel na študij na pariško Sorbono, kjer sem študiral grško in rimsko arhitekturo.«

Po vrnitvi iz Francije se je kot arhitekt zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo, ob delu ap ugotovil, da v Sloveniji premalo vemo o varstvu sakralne dediščine. Odšel je na dveletni študij Unescovega programa v Rim. »Želel sem v Slovenijo prenesti, kako človek v svojem okolju živi najbolje. Najbolj pa živi takrat, kadar živi v okviru svoje dediščine za prihodnost.« Po vrnitvi iz Rima je bil od leta 1967 do 1974 konservator arhitekt v Kranju, nato pa predavatelj na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in na različnih evropskih univerzah.

Slike in risbe, ki so razstavljene v galeriji Družina, so nastajale v različnih obdobjih in različnih tehnikah kot upodobitve, študije in ilustracije. Iz opusa je izpostavil tiste upodobitve, ki se navezujejo na razumevanje posebnih oblik in pomenov sakralne arhitekture kot enega najpomembnejših oblikovalcev okolja, v katerem je človek ustvarjal značilnosti svoje domovine.

Razstavo je odprl Janez Gril, ki se je profesorju Fistru zahvalil, da po njegovi zaslugi v Novem mestu ob cerkvi ni stolpnice. »Moč umetnosti je v tem, da ujame občutek, podobo, krajino in jo ne samo prenese na papir, v glasbo ali katerokoli umetnost, ampak da iz tega tudi nastane sporočilo. V tem je moč umetnosti in arhitekturna umetnost Petra Fistra to moč ima,« je dejal Gril. (foto: Tatjana Splichal)

Večer je s pesmijo obogatil oktet Deseti brat. (foto: Tatjana Splichal)