Na pobudo Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo, ki si že dalj časa s sistematičnim delovanjem prizadeva spodbuditi zlasti kristjane, da bi se dejavneje vključevali v javno življenje, je bilo sinoči organizirano srečanje, na katerega so bili povabljeni visoki predstavniki treh pomladnih strank. Udeležila sta se ga predsednica Nove Slovenije – krščanskih demokratov Ljudmila Novak in podpredsednica SDS Alenka Jeraj (iz SLS so se zaradi prevolilnih obveznosti opravičili). Iz znanih razlogov predsednika SDS ni bilo na srečanje, je pa bil po besedah predsednika CI Prebudimo Slovenijo Jožeta Strgarja osebno želel, da bi prišlo do takega srečanja.

Foto: Bogomir Štefanič

Njegov namen je še določneje izrisal prav Jože Strgar. »Ves čas se zavedamo, da so pomladne strank kot celota, ne zgolj posamezne, tista opcija za Slovenijo, ki jo lahko reši in popelje v območje poštenosti, pravično in in demokracije. Od starih revolucionarjev in njihovih potomcev ne moremo pričakovati nič takšnega,« je uvodoma dejal predsednik pobude Prebudimo Slovenijo. A to spoznanje pri marsikom še ni dozorelo. Mnogi volivci, ki sicer domovini hočejo dobro, na volitvah še vedno izbirajo ljudi iz starih struktur, ki »ne znajo in ne morejo voditi države. Dovolj hudega so nam že naredili,« je dejal nekdanji Demosov ljubljanski župan. Tokratne predčasne volitve prinašajo glede tega še eno dodatno težavo, in sicer »vsiljeno leporečje«, ki ga gledamo in poslušamo vsak dan različnih soočenj. Upati je le, je poudaril Strgar, da ljudje dobre volje ne bodo temu nasedli, kajti »naša državniška in domovinska zavest nam nalaga dolžnost, da stopimo skupaj in zmagamo do te mere, da nihče z nami ne bo mogel poljubno ravnati«.

Pogovor z gostjama, ki ga je vodil Jani Drnovšek, se je med drugim dotaknil prav možnosti sodelovanja pomladnih strank. Znova je bilo poudarjeno dejstvo, da NSi, SDS in SLS povezuje soroden program. Predsednica NSI Ljudmila Novak je predstavila temeljna vsebinska načela izrazito gospodarsko naravnanega volilnega programa svoje stranke, ki si prizadeva za nizke davke, preproste administrativne postopki in odprto gospodarstvo. Po njenih besedah se ta program v veliki meri prekriva s programoma SDS in SLS, zato bi bilo naravno, da bi nastala takšna koalicija, ki bi lahko takšen program izvajala. V razmišljanih o tem, s kom se povezovati ali ne povezovati, po njenih besedah torej ne gre za osebe, temveč za programsko skladnost in možnost v poštenem partnerskem odnosu uresničevati projekte, ki bodo dobri za Slovenijo.

Tudi podpredsednica SDS Alenka Jeraj se je strinjala, da imajo pomladne stranke veliko programskih stičnih točk, ki omogočajo plodno sodelovanj, kar so pokazale že pretekle izkušnje: kadarkoli so pomladne stranke sodelovale (npr. v Koaliciji Slovenija, v prvi in drugi vladi pod vodstvom Janeza Janše), uspehi niso izostali. Politična realnost pa je taka, da je potrebno najti pot tudi do sredinskih in/ali levih strank ter z njimi poiskati stične točke.

Razprava se je sicer dotaknila tudi drugih vidikov trenutne volilne kampanje in stanja v družbi, odzivi iz občinstva pa so se med drugim vrnili k sodelovanju pomladnih strank – te naj bi, kot je bilo slišati predlog, sklenila nekakšen “pakt o nenapadanju”, in sicer na vseh ravneh predvolilnih strankarskih soočenj, od nacionalne do krajevne. Takšno ravnanje bi namreč zlasti med volivce, ki jih zaradi političnih sporov zaznamuje velika abstinenca, poslalo spodbudno sporočilo.

Pa vendar ostaja vprašanje, ali lahko tudi te volitve prinesejo resnične demokratične spremembe, ki jih Slovenija tako potrebuje. Izvirni greh slovenskega zagatnega tukaj in zdaj namreč tiči, kot je dejal prof. Justin Stanovnik, v dejstvu, da ne razumemo (in morda celo nočemo razumeti), kaj se nam je zgodilo v 20. stoletju. Desetletja politične in medijske indoktrinacije so pripeljala do tega, da marsikdo ni (bil) več sposoben prepoznati lažnivosti sporočil, ki so prihajala (in še vedno prihajajo) od zunaj, in jih prevajati v resničnost življenjske izkušnje. Takšne razmere zlasti politični prostor kličejo k temeljitemu razmisleku. Ali smo ga sposobni, bo vsaj delno pokazala volilna nedelja, 13. julija.