Župnijo Žalec, ki leži v osrčju Savinjske doline, od leta 1965 vodijo dominikanci. Po smrti p. Jožeta Rupnika lansko leto jo vodi p. Viktor Arh.

Pogled na Žalec od cerkve na Lurdu pri Grižah. Foto: Ivo Žajdela

Dominikanci so v Žalec prišli leta 1965, ko je septembra 1965 prevzel župnijo dominikanec p. Manes Zdolšek. Dominikanec p. Viktor Arh, zdajšnji župnik, je prišel v Žalec v začetku julija 1968, takoj po končanem teološkem študiju v Zagrebu.

Septembra 1975 se je žalska župnija delila. Ločil se je petrovški del, ki je postal samostojna župnija.

Obnove stavb

Ko so župnijo sprejeli dominikanci, so vse stavbe klicale po obnovi. Predhodniki so komaj za silo krpali strehe, da ni zamakalo, kaj druga pa niso mogli.


Župnijska cerkev sv. Miklavža. Foto: Ivo Žajdela

P. Manes Zdolšek je obnovil župnišče. Po letu 1975 pa so začeli obnavljati bivšo kaščo, zdajšnjo veroučno stavbo. Tam so tudi uredili bogoslužni prostor za delavniške maše. Nato so z bakrom pokrili zvonik župnijske cerkve sv. Miklavža, po letu 1980 pa so nabavljali salonitne plošče za novo streho na cerkvi. Tako so se vrstila dela: obnova vseh streh (župnijska cerkev, pokopališka cerkev sv. Kancijana, župnišče, veroučna stavba), fasada na vseh stavbah, centralna napeljava v župnijski cerkvi, v veroučni stavbi in v župnišču, tlakovanje cerkvenega dvorišča in še mnoga manjša dela.

Od kod denarna sredstva za številne obnove?

»Uvedli smo mesečno namensko zbirko v cerkvi, pet let pa so z dovoljenjem občine Žalec člani ŽPS zbirali tudi po hišah. To je bilo še pred letom 1991. Za nekatera dela smo organizirali delovne akcije. Duhovnika sva tudi v delavski obleki sodelovala pri vseh akcijah. Denar so darovali in pri akcijah sodelovali tudi takšni, ki ne hodijo v cerkev. Nekatere je prav to cerkvi približalo. Prepričan sem, da je obnova cerkve za mnoge imela tudi duhovni učinek,« pove župnik Viktor Arh.

V kaplaniji so uredili materinski dom


Romanje na Svete Višarje. Foto: arhiv župnije

Po letu 1991 je prišlo do denacionalizacije. Šele po letu 2000 je začela dotekati odškodnina za odvzeta zemljišča. To je bilo veliko finančno olajšanje, ker je žalska župnija imela veliko odvzete zemlje. Vrnjena je bila tudi kaplanija. Stavba je bila potrebna celotne obnove. Po posrečenih načrtih arhitekta Borisa Radšla in z odobritvijo Spomeniškega varstva Celje so jo preuredili v materinski dom ter jo izročili v najem mariborski nadškofijski Karitas. Tako štiri mamice z otroki tam najdejo zavetje.

Več v reportaži v 22. številki Družine.