Vladi naklonjeni mediji nas tolažijo, da je s sprejetjem strategije upravljanja državnega premoženja minila nevarnost razprodaje »naše« lastnine. Odlično, rešili so problem, ki ga sploh ni bilo. Pokazalo pa se je tudi, kako se je navada potvarjanja pomena besed ohranila iz komunističnih časov.

Ko gre za državno lastnino ali skupno lastnino, smo imeli v Sloveniji le dve razprodaji: razprodajo stanovanj v začetku tranzicije in razprodajo delnic v gospodarskih družbah za zaposlene in bivše zaposlene ob za­četku lastninskega preoblikovanja podjetij.

Razprodaja pomeni, da se dobrina prodaja v časovno znatno omejenem obdobju in po ceni, ki je mnogo nižja od običajne. Pri prodaji deležev 15 podjetij s seznama vlade Alenke Bratušek, ki je nastal pred dvema letoma, in pri prodaji deležev podjetij, ki so pristala v portfelju slabe banke in državnih bank, ni opaziti nobene naglice ali zavezu­­joče časovne omejitve.

Vsi potencialni kupci vedo, da je čim višja ponujen...