Letošnje leto je našo deželo zaznamovala epidemija covida-19 in zdaj, ko se je drugi val še bolj razbohotil, se dogaja nekaj, kar je bilo prej nepredstavljivo. »Navajeni smo bili, da imamo stvari pod kontrolo, vemo, kaj želimo, se potrudimo in to dosežemo, ob epidemiji pa se je krepko zalomilo,« ugotavlja jezuit p. Milan Bizant. »Mnogi zelo trpijo in je veliko stisk. Je težko in bo težko.« Ob tem se spontano pojavijo vprašanja: Kje je Bog v vsem tem? Ali je pozabil na nas? Kdaj bo spet, kot je bilo pred korono? V iskanju odgovorov naj nam pomagajo spodbude, kako skozi epidemijo z vero.

»V tem trenutku je pomembno razločevati, ali svoja doživljanja projiciramo na Boga ali pa ravno zaradi tega toliko bolj začenjamo pri Božjem pogledu,« p. Milan govori o tem, da je duhovni boj v tem, kje začnemo. »Če začnemo pri svojem doživljanju, bomo tu ostali, če pa zdaj bolj prisluhnemo Božji besedi, odkrivamo in se že odpiramo Božjemu pogledu.«

Boleče je opazovati neodgovornost ljudi

Ljubezen do bližnjega oznanjamo z življenjem, ne z besedo, pa poudarja radiolog Pavel Berden: »V hiši živimo štirje zdravniki, zaposleni v UKC Ljubljana. Sam sem radiolog, sin pa je kot intenzivist neposredno vključen v zdravljenje bolnikov s covidom-19. Pogovori o razmerah v bolnišnici, o hudo prizadetih, tudi mlajših bolnikih, so zato del našega 'prostega časa'. Ob naporih, ki jih zahteva zdravljenje v času pandemije in organizacija življenja (vrtec, šola), je zelo boleče opazovati neodgovorno obnašanje ljudi, ki ne upoštevajo preventivnih priporočil. Gotovo si nihče ne želi, da bi v ogledalu resnice, ki ga bo Gospod postavil pred nas ob koncu našega življenja, uvidel svojo odgovornost za smrt bližnjega! 'Skrbno torej pazíte, kako živite, ne kot nemodri, ampak kot modri' (Ef 5,15).«

Kaj je zdravilo proti strahu in kaj razlog za upanje, v rubriki Aktualno v novi Družini (43/2020). Preberete si lahko še pogovor s p. Milanom Bizantom o strahu in soočenju z boleznijo ter pričevanje Hilde Ozvaldič, ki je prebolela covid-19.