Msgr. dr. Janez Zdešar je preživel koncentracijsko taborišče Teharje. Uspelo se mu je rešiti in se bosemu prebiti do Ljubljane. 19 let starega fanta so skrile sestre usmiljenke. Med bivanjem pri njih je napisal prvo verzijo svojih spominov, v kateri je opisal pot čez Ljubelj, izdajo Angležev, vrnitev v Jugoslavijo, dneve na Teharjah in končno rešitev v svobodo, ki mu je bila vse življenje pomembna vrednota. Drugo verzijo spominov je napisal leta 1946 v bogoslovju v Briksnu.

Janez Zdešar: Pričevalec težkih dni

Spomini, ki jih je Zdešar zapisal leta 1946, so dvakrat izšli pri založbi Družina pod naslovom Spomini na težke dni. Podatki iz obeh so objavljeni v najnovejši knjigi Janez Zdešar: Pričevalec težkih dni. Na začetku je objavljena prva verzija, ki je nastala, še preden je avtor zapustil domovino, dodani pa so ji deli že objavljene druge verzije – na mestih, kjer vsebinsko dopolnjujejo prvo.

V drugem delu knjige so objavljeni prispevki, ki osvetljujejo msgr. dr. Janeza Zdešarja kot izrednega duhovnika in velikega domoljuba.



Zapiski najbrž skriti v klavirju

O Janezu Zdešarju in njegovih spominih so v Galeriji Družina v ponedeljek, 13. novembra, spregovorili Tamara Griesser-Pečar, Roman Globokar in Blaž Otrin. Pogovor je vodila Manica Ferenc.

Tamara Griesser-Pečar je predstavila Zdešarjevo življenje in njegove zapiske. Prvi del se je ohranil in našel v zapuščini njegove sestre. Poudarila je, da je čudež, da so se zapiski ohranili, saj so bile pogoste preiskave, verjetno so bili skriti v klavirju. Ker so bili napisani s svinčnikom, so tri od 36 strani nečitljive. V drugem delu spominov je Zdešar nekatere podatke izpustil, da ne bi koga spravil v nevarnost. Omenjal je tudi ljudi, o katerih so v knjigi podani podrobnejši podatki.

Dobrotnik, intelektualec, organizator in kritik Cerkve v Sloveniji

Kljub preizkušnjam je bil Janez Zdešar veder, brez grenkobe. Slovensko Cerkev je dojemal širše: vanjo je vključeval tudi zdomstvo in zamejstvo, je povedal Roman Globokar. Bil je kritičen do Cerkve in zahteval konkretna dejanja, ne le besedičenja. Menil je, da je naivna in da se preveč mašuje. Želel je navdihniti ljudi, da bi skupaj gradili Božje kraljestvo. Iskal je nove poti in se ni hotel čutiti ujetega. Svobodo je poudarjal na vsakem koraku. Zbiral je denar za gradnjo cerkve, poskrbel za knjige, pomagal pri izobraževanju …



Bil je razgledan intelektualec in izreden organizator. Zanimala ga je tudi zgodovina. Tudi sam je imel bogato knjižnico. Zdešarjeva zapuščina je ogromna, zato bo potrebnih še veliko raziskav, je dejal Blaž Otrin. Poleg svojih zapiskov in dokumentov je nadškofijskemu arhivu dal zapuščino izseljenskih duhovnikov, svojo korespondenco z ljubljanskimi ordinariji in slovenskimi škofi ipd. Veliko gradiva je javnosti nedostopnega.

O knjigi Janez Zdešar: Pričevalec težkih dni



Tamara Griesser-Pečar je v knjigi predstavila življenjsko pot Janeza Zdešarja, o njegovem delovanju izseljenskega duhovnika je poročal Janez Pucelj, kako je Zdešarja spremljala in nadzorovala Udba, je razkril Jurij Emeršič, Zdešarjeva razmišljanja o slovenski Cerkvi je orisal Roman Globokar, njegovo arhivsko zapuščino pa je prikazal Blaž Otrin. V zadnjem delu so objavljene fotografije, ki prikazujejo življenje tega velikega Slovenca od otroških dni. Knjigo je uredila Tamara Griesser-Pečar.

Več o knjigi boste lahko prebrali v tiskani Družini.

Ob predstavitvi si je bilo v Galeriji Družina mogoče ogledati razstavo Boj proti veri in Cerkvi.

Foto: Ivo Žajdela

Video predstavitve: