V Vatikanu so danes predstavili poslanico papeža Frančiška za letošnji postni čas. Naslov je vzet iz Matejevega evangelija: Usmiljenja hočem in ne žrtve (Mt 9,13), dodan pa mu je še podnaslov: Dela usmiljenja na poti jubilejnega leta. Dokument so predstavili kardinal Francesco Montenegro, član Papeškega sveta Cor Unum ter tajnik in podtajnik sveta, Gianpiero Dal Toso in Segundo Tejado Muńoz.



Papež je poslanico razdelil v tri dele. Najprej spomni, da je že v buli ob napovedi izrednega jubileja usmiljenja vernike pozval, naj »post v tem jubilejnem letu (…) preživijo še bolj zavzeto kot močno obdobje za proslavljanje in izkušanje Božjega usmiljenja«. Poudari prvenstvo pobožnega poslušanja Božje besede ter izpostavi Marijo, ki potem, ko je prejela veselo novico, »postane popolna podoba Cerkve, ki oznanja evangelij, ker je prejela oznanilo evangelija«. V drugem poglavju je povzeta zgodovina usmiljenja ter zaveza Boga, s človeštvom opredeljena kot »ljubezenska zgodba«. Vrhunec te ljubezenske zgodbe je v učlovečenju Božjega Sina. Oče svoje brezmejno usmiljenje izliva v Kristusu, ki je »učlovečeno usmiljenje«. V tretjem delu pa papež obširno spregovori o delih usmiljenja, ki nas opominjajo, da se vera kaže v oprijemljivih vsakdanjih dejanjih, s katerimi pomagamo bližnjim v telesnih in duhovnih stiskah.

Kardinal Montenegro je izpostavil tri poudarke papeževe poslanice: usmiljenje v luči Božje besede, dela usmiljenja ter odnos med postnim časom in potjo jubilejnega leta. Kot je dejal, je Cerkev v postnem času vedno spodbujala k še pogostejšemu branju Božje besede. Tudi papež vse kristjane vabi, naj poglobijo poznavanje teme usmiljenja s pomočjo Svetega pisma in prerokov. Ti se namreč ne omejijo samo na izpostavljanje, da je Bog usmiljen, ampak poudarjajo, da morajo biti takšni tudi njegovi otroci, prizadevati si morajo živeti še večjo ljubezen, predvsem pa skrbeti za male, uboge in nezaščitene.

O delih usmiljenja papež govori že v buli Obličje usmiljenja, ki ga v poslanici tudi pogosto navaja. V ubogih Kristusovo meso spet postaja vidno kot mučeno, ranjeno, bičano, shirano, preganjano telo, da bi ga mi prepoznali, se ga dotaknili in mu skrbno pomagali. Kot je zatrdil kardinal Montenegro, dela usmiljenja izhajajo iz temeljne trditve, da je v ubogih Kristusovo meso in so torej ubogi privilegiranci Božjega usmiljenja. Papež v poslanici vztraja, da so telesna in duhovna dela usmiljenja med seboj tesno povezana in jih ne smemo ločevati.

Ob koncu je kardinal spregovoril še o postu in jubilejnemu letu. Velikonočna skrivnost je središče bogoslužnega leta, letošnji postni čas pa je, kot je zatrdil, umeščen v središče jubileja. Močni čas jubileja se torej križa s postnim časom in tako predstavlja izjemno bogastvo za spreobrnjenje in za duhovno rast vsakega kristjana in vse Cerkve.

Poslanica obenem zastavlja vprašanja o današnjem zgodovinskem in kulturnem kontekstu ter položaju kristjana v njem. Nevarnost našega časa je po kardinalovem prepričanju ravno v tem, da se zaprejo vrata srca za ubogega in za vsako obliko revščine, s tem pa se strmoglavi v nesrečnost in nesmisel. Pot jubilejnega leta in postnega časa pa sta preroško povabilo kot čas, da znova pogledamo na svoje življenje in v kriku ubogega zaslišimo Kristusa, ki trka na vrata našega srca. Ko ga sprejmemo, okusimo tudi resnično življenje.

Papež Frančišek poslanico sklene z povabilom: »Ne zapravimo tega postnega časa, ki je tako zelo ugoden za spreobrnjenje!«

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)