Minulo soboto je bil predstavljen sklepni dokument sinode o zakonski zvezi in družini, ki je pred tem tri tedne zasedala v Vatikanu. Dokument vsebuje 94 členov, ki jih je desetčlanski uredniški odbor sprejel enoglasno, zanje pa je glasovala tudi večina sinodalnih očetov. Vsak člen je prejel najmanj potrebno dvotretjinsko večino, torej najmanj 177 izmed 265 glasov, kot je na tiskovni konferenci pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi. Podobno kot na lanskoletni izredni sinodi je papež Frančišek tudi tokrat odločil, naj bo besedilo javno objavljeno.



Nekateri členi so prejeli tudi do 90 % glasov, pri nekaterih pa je bila dvotretjinska večina komaj dosežena. Pred glasovanjem je udeležence nagovoril tudi papež Frančišek, po glasovanju pa je v dvorani zazvenel »Te Deum«, zahvala Bogu za uspešno zasedanje sinode.

Sklepno poročilo družino označi kot luč v temnem svetu, vendar dokument obravnava tudi težave, s katerimi se družina danes sooča, obenem pa izpostavi njeno izjemno sposobnost, da se na težave odzove.

Členi, ki so dobili najmanj glasov, zadevajo težke okoliščine ter pastoralni pristop do ranjenih družin in družin, ki ne živijo v skladu s cerkvenim naukom. »Med temi so izvenzakonske skupnosti, civilno sklenjeni zakoni, ločeni v novih zvezah ter iskanje pastoralnega načina, kako bi se jim približali. Vendarle pa je bila tudi pri teh členih dosežena dvotretjinska večina«, je pojasnil p. Lombardi.

Po Lombardijevih besedah gre za dokument, ki je za razliko od delovnega gradiva bolj sprejemajoč in usmerjen v pozitivno. Sklepni sinodalni dokument naj bi bil izjemno bogat, dobro uravnotežen in organiziran. P. Lombardi je spomnil tudi na papeževo pismo motu proprio o poenostavitvi postopkov za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze, ki je dalo pomemben prispevek sinodi.

V sklepnem poročilu sinodalni očetje znova poudarjajo nauk o neločljivosti zakramentalno sklenjene zakonske zveze, ki pa ni breme, temveč Božji dar, resnica utemeljena na Kristusu in na njegovi povezanosti s Cerkvijo. Hkrati poudarjajo, da sta resnica in usmiljenje usmerjeni h Kristusu. Iz tega izhaja povabilo, da bi ranjene družine najprej sprejeli. Dokument sicer ne govori izrecno o zakramentu evharistije za ločene v novih civilnih zvezah, poudarja pa, da takšni pari niso izobčeni iz Cerkve in pastirje poziva k razločevanju analize zapletenih družinskih okoliščin. Omenjeno razločevanje naj bi potekalo po nauku Cerkve, vendar nikomur ne bi smeli odtegniti Božjega usmiljenja. Kar se tiče izven zakonskih skupnosti, dokument poudarja, da je treba najti načine za pot njihovega spreobrnjenja do tiste polnosti, ki jo bodo v luči evangelija dosegli v zakonski zvezi in družini.

Sklepni sinodalni dokument tudi poudarja, da ljudi z istospolnimi nagnjenji sicer ne smemo diskriminirati, vendar pa Cerkev homoseksualnim zvezam odločno nasprotuje.

Posebni členi so namenjeni tudi migrantom, beguncem in preganjanim, katerih družine so zaradi teh okoliščin razdeljene in lahko postanejo žrtve trgovine z ljudmi. Vse ljudi zato pozivajo k sprejetosti in odprtosti do njih.

Nekatera poglavja so namenjena vlogi ženske, moškega in otrok v družini. Dokument jih vabi, naj varujejo in cenijo svoje vloge. Dokument ne pozabi niti vdov, prizadetih, ostarelih in starih staršev, ki omogočajo prenos vere v družini in katere je treba zaščititi pred kulturo, ki zavrže vse, ki jih ne potrebuje več. Zaradi svojega prispevka v Cerkvi in družbi so omenjeni tudi neporočeni.

Med sencami sodobne družbe, ki se pogosto zgrinjajo nad družino, sinoda omenja politično verski fanatizem, ki je sovražen do krščanstva; naraščajoči individualizem, teorijo spola, spore, preganjanja, revščino, nezaposlenost, korupcijo, gospodarske pritiske, ki družino izključijo iz vzgoje in kulture, globalizacijo brezbrižnosti, ki v središče družbe postavi denar in ne človeka, pornografijo in demografski upad.

Zato sklepni sinodalni dokument predlaga načine, kako utrditi pripravo na zakon, predvsem za mlade, ki se poroke pogosto bojijo. Zanje si želijo primerne vzgoje za čustvenost v luči kreposti čistosti in darovanja samega sebe. V tej luči so sinodalni očetje poudarili povezanost med spolnim in roditvenim dejanjem med zakoncema, katerega najbolj dragocen sad so otroci. V sebi namreč nosijo spomin in upanje tega dejanja ljubezni. Znova so izpostavili tudi pomen odgovornega starševstva v luči okrožnice papeža Pavla VI. Humanae vitae ter primarno vlogo staršev pri vzgoji svojih otrok v veri.

Sinodalni očetje razne ustanove spodbujajo, naj spodbujajo družinske politike, katoličane, ki se dejavni v politiki, pa k varovanju družine in življenja. Družba, ki ju ne spoštuje, je namreč izgubila svojo odprtost za prihodnost. Sinoda znova izpostavi svetost življenja od spočetja do naravne smrti ter opozori pred grožnjami družini, med katerimi sta splav in evtanazija.

Sklepni dokument tudi poudarja, da bi Cerkev morala uporabljati pomenljivejši jezik, da bi oznanjevanje evangelija družine zares odgovorilo na najbolj globoka človeška hrepenenja. Ne gre torej le za predstavitev določil, ampak za oznanjevanje milosti, ki nam omogoči živeti v družini.

Ne nazadnje pa sklepni dokument poudarja lepoto družine kot domače Cerkve, ki temelji na zakonski zvezi med možem in ženo; na družini, ki je temeljna celica družbe ter prispeva k njenemu razvoju; na družini, kot varnem pristanu najglobljih čustev ter edini točki, ki v tem razdeljenem svetu povezuje ljudi. Zato jo morajo podpirati in zaščiti tudi oblasti.

Ob sklepu sinodalni očetje papeža še spodbujajo, da bi na temelju sinodalnega sklepnega poročila napisal dokument o družini.

Vir: Radio Ognjišče / Kathpress
Foto: RV / ANSA