Foto: Pexels.

Koledar je poln imen, ki me navdajajo s ponosom in veseljem, saj so pri posameznih dneh zapisana imena svetnikov in svetnic. Seveda je svetnikov veliko več, kakor jih lahko berem v koledarju. Večine svetnikov ne poznamo in se zanje ne menimo. Pa bi bilo dobro, da bi se z njimi družili. Saj so »prav svetniki primerni in zanesljivi vodniki,« kakor je leta 1996 v Mariboru povedal sveti papež Janez Pavel II.

Med imeni svetnikov najdem zelo malo domačih. Slomšek, Grozde, dve drinski mučenki so samo blaženi, še niso zasvetili vsej Cerkvi. Imamo kar nekaj svetniških kandidatov, Božjih služabnikov in služabnic. Zdi se, da so ti kandidati bolj ali manj prepuščeni peščici zanesenjakov, ki si prizadevajo, da bi v Cerkvi dobili mesto, ki jim pripada. Pa ne zaradi njih samih, saj oni ne potrebujejo priznanja svetništva. To potrebujemo mi. Saj so to naši bratje in sestre, ki so nam blizu na poseben način. Živeli so med nami, poznajo nas in naše potrebe. Iz nebes spremljajo naše korake. Lahko nam izprosijo Božjo pomoč, če se jim seveda priporočamo.

Božji služabnik Alojzij Kozar je zapisal: »V našem ljudstvu je bilo vedno dovolj svetnikov, ki so svoje krščanstvo zares živeli in jim ni bilo le na ustih ... Svetniki in vsi zveličani so bili ljudje kakor mi: Podvrženi slabostim, skušnjavam, padcem vseh vrst. Toda s Kristusovo pomočjo so od greha vstali in po trpljenju in bojih prišli v večni dom veselja.«

Nedelja svetniških kandidatov je priložnost, da naredimo korak naprej k Bogu. Na tej poti si izberimo vodnike in prijatelje. Glejmo na svetnike, na blažene, na Božje služabnike. In tudi sami bomo napredovali v svetosti, kar je naš končni cilj in naša dokončna sreča.


Lojze Kozar ml. je župnik v Odrancih, generalni vikar in kancler v murskosoboški škofiji.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Magnificat, september 2020. Revijo lahko prelistate TUKAJ.