Pet let pozneje
Pet let pozneje
Kako do »spodobnega slovenskega mesta mrtvih«
V ponedeljek, 3. marca, je minilo pet let od vstopa članov vladne komisije za prikrita grobišča v Hudo jamo. Podobe, ki so takrat zakričale v javni prostor, so bile tako pretresljive, da je bilo upravičeno pričakovanje, da odslej, kar zadeva narodovo preteklost in tabuiziranje njenih temnih poglavij, »nič več ne bo tako, kot je bilo«. Pa vendar …
Še te dni smo lahko v prilogi nekoč menda osrednjega dnevnika brali priporočilo sina nekdanjega partizana, ki meni, da »bi bilo dobro prenehati nadaljnja izkopavanja na nekdanjih moriščih, dostojno obeležiti in urediti dostop do odkritih množičnih grobišč, zgraditi v Ljubljani lep osrednji spomenik vsem padlim v zadnji veliki vojni in prepustiti poklicnim zgodovinarjem raziskovanje naše preteklosti, vključno z njenimi najbolj mučnimi poglavji« (Anton Bebler). Za leporečenjem je skrito jasno sporočilo: Kogar so umorili in zagrebli, naj tam brezimen in brez časti ostane na vekov...