Založba Družina je v novo leto zakorakala ustvarjalno. Na prelomu novega desetletja je namreč izdala kar šest novih knjig, ki prinašajo poezijo, zgodbo za otroke, Sveto pismo, razmišljanja za praznike in godove in zgodovinske razmisleke o totalitarizmu 20. stoletja.

Začnimo pesniško. Na Slovenskem knjižnem sejmu smo že govorili o Homerskih himnah in ruski pesnici Olgi Sedakovi, katere poezija je zbrana v pesniški zbirki Vrata, okna, oboki.

Vrata, okna, oboki

Pesniško ustvarjanje in poglabljanje v humanistična in teološka vprašanja zaznamuje značaj avtorice kot javne intelektualke, »inteligentke« v najžlahtnejšem smislu; beseda »inteligenca« ali »inteligent« v rusko govorečem okolju ne predpostavlja namreč le pronicljivosti pri soočanju s problematikami javnega in intelektualnega življenja, temveč tudi ponosno, neomajno etično držo.

Poezija Olge Sedakove se pogosto opira na simbolni svet klasične antike (prim. Liciniju, tudi Gorska oda) ter evropskega srednjega veka (Tristan in Izolda), s posebno predanostjo in ljubeznijo pa posega k vzorcem iz ljudskega pesništva, na primer v pretresljivi pesmi (s prepoznavnimi značilnostmi ljudske balade) Smeli ribič iz cikla Tristan in Izolda. Predvsem je navezanost na ustno izročilo prepoznati v Starih pesmih, katerih drugi zvezek je pesnica posvetila svoji babici (prim. Uspavanka).



Homerske himne

Homerske himne so pesmi neznanih avtorjev, ki so nastale med 7. stoletjem pred Kristusom in 5. stoletjem po Kristusu. Za lažji vstop v pesem je pred vsako himno uvod, v katerem so skicirane njene osnovne značilnosti (tematika, zgradba in slog), pa tudi ozadje nastanka in včasih glavne poteze naslovnega božanstva in njegovega mita.

Kadar je božanstvu posvečenih več himn, imajo skupen uvod, ki stoji pred tisto, ki je po tradicionalnem zaporedju prva od njih. Obsežne opombe pod črto pojasnjujejo imena in pojme v posameznih verzih, včasih pa omenjajo tudi tekstnokritična vprašanja in navajajo različne interpretacije in možnosti prevodov.

Stoletna riba Alba

Zgodba za otroke z naslovom Stoletna riba Alba govori o reševanju oceanov. Okoljska tematika vse bolj prihaja v zavest vseh ljudi, seveda je primerno, da se skozi vzgojo z njo seznanijo tudi otroci, da bodo znali ravnati varčno, skrbno in z ozirom na druge in na naravo. Ribo Albo prizadene nesnaga v oceanu, njen svet se začne spreminjati. Barvitost izginja, vse manj je rib, pojavljajo pa se čudni predmeti. Takšen postaja naš svet. Kako ga spremeniti na bolje?

Sveto pismo: zgodovinske knjige – 2. del

V drugem delu zgodovinskih knjig Svetega pisma so objavljene Ezrova in Nehemijeva knjiga, Tobitova knjiga, Judita in Estera ter Knjigi Makabejcev. »Velike zgodovinske spremembe v političnem, kulturnem in ekonomskem pogledu v evropskem in svetovnem obsegu, pa tudi znotraj Svetopisemske družbe Slovenije (SDS), so v zadnjih letih vse bolj klicale po vrnitvi pod okrilje Slovenske škofovske konference z novim prevodom Svetega pisma.

Glavni cilj novega prevoda je iskanje večje skladnosti med izvirnikom in izročilom prevajanja v Evropi in v Sloveniji, večkrat pa je bila izražena tudi želja, da prevod dopolnimo z večjim obsegom sintetičnih opomb k temeljnim teološkim pojmom. Takšne opombe so značilne za francosko Jeruzalemsko Biblijo (La Bible de Jerusalem), toda radikalnejše protestantske skupnosti predvsem obsežnejše komentarje teološke narave odklanjajo. Ker je bila francoska Jeruzalemska Biblija prevedena v številne jezike in jo uporabljajo tudi v naših sosednjih državah, se je zdelo najbolj primerno, da po vzoru francoske pripravimo slovensko izdajo Jeruzalemske Biblije (SPJ)«, so zapisali sodelavci prevoda, ki jih vodi urednik Jože Krašovec.

Pogovori z Bogom: razmišljanja za praznike in godove od januarja do junija

Če godujete med januarjem in junijem, je najnovejša knjiga Pogovori z Bogom prava za vas. V njej avtor Francisco Fernandez Carvajal ob vsakem prazniku in godu predstavi zgodovine okoliščine in razmišljanje ob njih. Spoznajte svojega godovnega zavetnika ali zavetnika svojih bližnjih ali pa se poglobite v ozadje praznikov.

Sovraštvo do sveta: totalitarizmi in postmoderna

»Dvajseto stoletje so opustošili totalitarizmi, ki so kot demiurgi skušali odgovoriti na težnje po spreminjanju človeštva. Zmotno bi bilo verjeti, da so nas ti prividi zapustili. V totalitarizmih smo sicer z vso silo zavrnili teror, vendar še naprej sledimo težnjam po preoblikovanju in odpravi nepopolnega sveta,« je v uvodu povedala avtorica knjige Sovraštvo do sveta, francoska filozofinja Chantal Delsol.

»V sedanjem zgodovinskem trenutku si nasproti stojijo ljudje, ki želijo ta svet zamenjati, in tisti, ki bi ga radi branili in obvarovali.«

»Hoteti braniti in varovati svet ne pomeni hoteti preprečiti njegov razvoj in ga obdržati v istem stanju. Svet že po naravi teži k nenehnemu izboljšanju. Braniti in varovati svet pomeni stvarnost jemati resno; verjeti, da naravni in človeški svet vsebuje neko zgradbo in zakonitosti, ki jih moramo poznati in spoštovati, ter da resničnosti ne moremo prevarati.«

Knjigo je prevedla Jasmina Rihar.